Vrntarski nasveti: V mesecu juniju je zrelo prvo sadje

Na zelenjavnem vrtu in v sadovnjaku je junija že precej dela. Poleg pobiranja plevela, obrezovanja in gnojenja že lahko pobirate prve sadove svojega dela.

Očistite drevesni kolobar

Poleti se trave in pleveli borijo z drevesi za vodo in hranilne snovi. Gosta obraščenost do debla lahko pospeši gnilobo koreninskega vratu, zato naj bo trava v sadovnjaku čim nižja. Drevesni kolobar, torej območje premera od 50 do 100 centimetrov okrog debla, naj bo brez rastja. Plast zastirke iz organskega materiala (na primer odkos trave) preprečuje, da bi se po pletju pleveli znova razbohotili. Poleg tega zadržuje enakomerno vlago v tleh in preprečuje vnovično priraščanje trav v drevesni kolobar.

Zalijte sadna drevesa

Sadna drevesa je treba zaradi suše redno zalivati, sicer sadeži ostanejo majhni ali predčasno odpadejo. Jablane potrebujejo tedensko približno 40 litrov vode. Drevesni kolobar, torej neposredno koreninsko območje, zaščitite pred izparevanjem tako, da ga pokrijete z zastirko iz komposta iz lubja. V specializiranih prodajalnah so v ta namen na voljo posebne zastiralne plošče iz kokosovih vlaken. Njihova prednost je v tem, da jih pred zalivanjem zlahka odstranite.

Porežite rožmarin

Če vršičkov rožmarina ne uporabljate v kuhinji, rastline po cvetenju močno porežite. Če pustite rožmarin, da prosto raste, ogoli od spodaj in postane neprivlačen. Tudi močnejše obrezovanje v starejši les je na začetku poletja zelo uspešno. Grmi po pomladitveni rezi pogosto ne poženejo več. Enako velja tudi za sivko.

Zredčite breskev

Plodove breskve junija tako zredčite, da na deset centimetrov dolžine poganjka ostane le en plod. Ta ukrep izboljša kakovost sadežev in preprečuje predčasno staranje breskve.

Nega rabarbare

Po 21. juniju naj ne bi več pobirali stebel rabarbare. Po eni strani niso več lahka, po drugi pa rabarbara potrebuje preostale liste, da se regenerira. Po zadnjem obiranju vdelajte približno dva do tri litre komposta plitvo v zemljo in odstranite cvetna stebla, ki nastajajo zdaj. Listi nazad­nje pobranih stebel so odlični za zastiranje malin ali ribeza.

Pobirajte šentjanževko

Obstaja več vrst šentjanževke. Kot zdravilno zelišče uporabljajo izključno le pikčasto šentjanževko (Hypericum perforatum). Za olje šentjanževke, ki zdravi rane, poberite cvetne šope konec junija v sončnem dnevu. Nato jo napolnite v kozarce, ki prepuščajo svetlobo, prelijte s hladno stisnjenim olivnim oljem in dajte na sonce za štiri do pet tednov. Občasno snemite pokrov, da kondenzacijska voda lahko odteče. Ko olje postane rubinsko rdeče, preostanek cvetov precedite skozi krpo in ga napolnite v rjave steklenice. Pomembno je, da tistih delov kože, na katere ste namazali olje, ne izpostavljate soncu. Vonj listov limonine šentjanževke (Hypericum hircinum) spominja na meliso in limonov evkalipt. Iz listov lahko pripravite okusen čas, ki vas sprosti. Poleg tega je vrsta z velikimi cvetovi okras za vsak vrt.

Kompost

Poleg kompostnika posadite eno do dve bučnici in speljite poganjke na stranske stene. Veliki bučni listi osenčijo kompost in v močnem deževju skrbijo, da se ne namoči preveč. Rastline nimajo težav zaradi tal, v katerih je v bližini kompostnika veliko hranilnih snovi. Če želite pobirati čim večje buče, pustite na vsaki rastlini le prva dva plodova in vse druge odstranite v zgodnjem stadiju.

Odstranite zalistnike na paradižniku

Paradižnik v zalistju tvori tako imenovane zalistnike, ki jih je treba redno odstranjevati. Nezaželeni stranski poganjki zasedajo nepotrebno veliko prostora in so zelo nestabilni, poleg tega gre večja listna masa na račun kakovosti plodov. Enakomerna oskrba z vodo je za tvorbo plodov prav tako zelo pomembna.

Aromatične jagode

Trajne sorte jagod, kot je 'Elan', poganjajo nove cvetove in jagode do pozne jeseni. Rastline za ta veliki podvig potrebujejo redne odmerke hranilnih snovi. Zato vsakih 7 do 14 dni vdelajte okrog vsake tajnice za čajno žličko organskega gnojila za jagodičje površinsko v zemljo. Pri lončnicah in obešankah se gruda ne sme popolnoma izsušiti.

Nizki fižol za pozno poletje

Medtem ko je treba visoki fižol posejati najpozneje do konca maja, imate pri hitro rastočem nizkem fižolu čas še ves junij. Posejte ga v vrste s 40 centimetri razmika in dajte vsaka dva do tri centimetre po eno seme v približno tri centimetre globoke brazde. Pri setvi v gnezda odložite po tri do pet semen vsake pet do osem centimetrov. Nato jih pokrijte z zemljo in navlažite.

Poberite zadnje beluše

Najpozneje na šentjanževo (24. junij) zadnjič poberite beluše z grede, pri zgodnjih sortah je konec že sredi meseca. Nato pustite, da beluši prosto rastejo, da se rastline lahko regenerirajo in tudi prihodnje leto znova prinesejo veliko pridelka.

Poletna rez vinske trte

Vaše vinske trte bodo tvorile velike, sladke grozde, če jih boste med cvetenjem obrezali. Vsako rodno vejo odrežite nad četrtim do petim listom za cvet­nim čopom in skrajšajte na dva do tri liste tudi vse stranske poganjke, ki niso potrebni za razvoj štora naslednje leto. Smisel obrezovanja je v tem, da so bodoči grozdi bolje osvetljeni in imajo za rast na razpolago več vode, ki bi izparela skozi liste. Če ta nasvet uresničite, pazite na to, da ne izrežete preveč listne mase, kajti listi so pomembni za tvorbo sladkorja. Namesto tega julija raje razredčite nastavke plodov, da se obdrži dobro ravnovesje med plodovno in listno maso.

Zeliščni prevretki

Z zeliščnimi prevretki iz koprive, njivske preslice, vratiča ali gabeza lahko okrepite odpornost paradižnika in drugih rastlin, ki jih ogrožajo glivične bolezni. Prgišče zelišč zalijte z litrom mrzle vode in pustite, da počiva 24 ur. Občasno premešajte. Učinek temelji predvsem na kaliju in različnih elementih v sledeh, ki iz rastlinskega materiala preidejo v tekočino.<

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec