Inovativne nove tehnologije samovozečih vozil

Inovativne nove tehnologije samovozečih vozil (foto: profimedia) profimedia
5. 3. 2015

Avtomobili brez voznika uporabljajo nove inovativne tehnologije, ki širijo obzorja vožnje po cesti. 

Avtomobili prihodnosti ne bodo potrebovali ne volana ne stopalk za plin in zaviranje. Bodo povsem samostojni in ne bodo odvisni od človekove pomoči. Takšna vozila pravzaprav že vozijo po javnih cestah in avtocestah. Pri Volvu, na primer, so v okviru dveletnega projekta na cesto postavili že sto avtomobilov, ki se vozijo po göteborških cestah.

Samostojna (oziroma samovozeča) vozila delujejo predvsem po zaslugi številnih radarjev, senzorjev in kamer, nameščenih v in na avtomobilu. Naprave nenehno 'beležijo' neposredno okolico avtomobila in sproti sporočajo, kakšne so razmere na cesti pred vozilom. Medtem ko radarji in senzorji nadzorujejo razdaljo do drugih avtomobilov na cesti, navzočnost kolesarjev in pešcev ter še marsičesa drugega, sprednja kamera s pomočjo prometnih znakov in semaforjev 'prebira' cestna navodila. Vsi podatki se sproti zbirajo v računalniku, nameščenem v avtomobilu, ki se na podlagi posredovanih informacij v milisekundi odloči za primerno izbiro hitrosti in poti. Napredna GPS-tehnologija medtem nenehno skrbi, da vozilo ne skrene iz izbrane smeri.

Prototip samostojnega vozila oziroma samovozeči avto ali avto brez voznika je na moč podoben običajnim sodobnim vozilom. Podobno kot imajo najnovejše limuzine senzorje za parkiranje, ima tudi vozilo brez voznika vgrajene senzorje za oddajanje frekvenc, ki se odbijajo od objektov in zagotavljajo dragocene podatke o tem, kako blizu samovozečemu vozilu so na primer robniki, pešci ali drugi avtomobili. Procesni računalnik in GPS-sistem sta očem skrita, edino, po čemer se avto brez voznika razlikuje od običajnega avta, je kamera LIDAR, nameščena na streho vozila. Vrteča se kamera z laserji in odsevno lučjo proizvaja 3D-sliko o položaju avtomobila v njegovi okolici, podatki o tem pa se tudi zbirajo v računalniku na krovu vozila. Voznik lahko tako na zaslonu spremlja pot, po kateri vozi avto, na voljo pa ima tudi stikalo v sili, ki avto po potrebi takoj ustavi.

Čeprav tehnološki velikan Google prednjači pri razvoju avtomobilov brez voznika, se tudi običajni proizvajalci avtomobilov, kot sta Nissan in BMW, ukvarjajo z razvojem novih možnosti za samostojna vozila. Njihova testna vozila so pravzaprav prilagojene različice običajnih cestnih vozil, ko se oseba dotakne kateregakoli pedala ali volana, pa računalniški sistem nadzor nad vozilom takoj preda nazaj vozniku. Pri Googlu so projekt samovozečega vozila začeli že leta 2010 s prirejanjem homologiranih Toyotinih in Lexusovih vozil, toda njihov zadnji prototip je preizkušeno najboljši in najvarnejši do zdaj. Vozilo brez voznika se namreč izogne vplivu voznika, tako da morebitna utrujenost, alkoholiziranost ali nepazljivost ne bo več vplivala na vožnjo. Da bi še izboljšali varnost samostojnih vozil, pri Googlu eksperimentirajo s prilagodljivim vetrobranskim steklom in s sprednjim delom, izdelanim iz peni podobnega materiala. Ta bi ob morebitni nesreči zaščitil pešca pred hudim udarcem.

Medtem ko je projekt v razvojni fazi, so prilagodili tudi hitrost avtomobila, ki ne presega 40 kilometrov na uro. Teorija o vozilih brez voznika je povsem preprosta in temelji na delovanju računalnika in njegovem nadzorovanju avtomobilskega mehanizma. Največji izziv, ki ga mora premagati tehnologija, so nepredvidljive razmere na cesti. Podobno kot si ljudje še pred pridobitvijo vozniškega izpita nabiramo izkušnje z vožnjo v avtošoli, je treba tudi pri vozilih brez voznika opraviti obsežne teste in oceniti kakršnekoli nevarne okoliščine, v katerih bi se lahko takšno vozilo znašlo sredi ceste. Vse možne nevarnosti in njihove optimalne rešitve je treba vnesti tudi v računalnik, da se lahko ta potem v določenih okoliščinah pravilno odzove in izogne težavam.

Tehnologija vozil brez voznika je še vedno močno omejena. Googlov avto za zdaj ne more voziti po cesti, ki ni v Googlovem zemljevidnem sistemu, zato je lahko vožnja s takšnim vozilom po vaši soseski precej težavna. Senzorji na avtomobilu obenem v primeru dežja ali snega niso stoodstotni pri prebiranju cestnih oznak, zaradi česar je vožnja v samovozečem avtomobilu v slabem vremenu precej tvegana in nevarna. Številna podjetja se trudijo popraviti omenjene hibe z vsakodnevnimi testiranji, v katerih je avto na cesti izpostavljen različnim nevarnim razmeram, saj bodo le tako lahko izpopolnili koncept samovožnje. Pri Googlu celo priznavajo, da njihov prototip vozila brez voznika temelji na učenju in izboljšavah, ne pa na udobju in razkošju. Toda če bodo testi samostojnih vozil uspešni, lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo, da bodo naše avtoceste polne avtomobilov, v katerih si bodo potniki lahko med vožnjo privoščili popolno sprostitev ob gledanju filma, preverjanju e-pošte, branju in drugih dejavnostih, ki niso povezane z vožnjo.

Vožnja v cestnem vlaku

Sveža inovacija na področju samovozečih avtomobilov je, da lahko vozila potujejo samostojno in v skupini. Takšno tehnologijo so že umestili v serijo vozil, koncept zanjo pa se je rodil v okviru projekta SARTRE, ki razvija idejo o tako imenovanih cestnih vlakih, ki so z vidika vožnje po avtocesti varnejši za okolje. Švedski proizvajalec Volvo in skupina tehnoloških partnerjev sta si zamislila, da bi z radarji, kamerami in laserskimi senzorji prek brezžične tehnologije povezali več samostojnih vozil, ki bi tako vozila v koloni kot nekakšen cestni vlak. Na začetku kolone je vodilno vozilo, ki ga vozi poklicni voznik, sledijo pa mu samostojna vozila. Tako želijo zmanjšati število nesreč, ki jih vsako leto povzroči utrujenost za volanom.

Tehnologijo so testirali maja 2012 na cesti blizu Barcelone v Španiji, kjer so trije avtomobili samostojno sledili tovornjaku, ki ga je vozil človek. Kolona je brez težav prevozila razdaljo 200 kilometrov. Cestni vlak je na testu uspešno združil kar dve pomembni tehnološki inovaciji: samostojno tehnologijo in komuniciranje med posameznimi vozili. Vožnja samostojnih vozil v koloni se je iztekla po načrtih in - kar je najbolj pomembno - minila brez trkov.

Prikaz tehnologije SARTRE:

Samovozeči tovornjak

Družinska vozila niso edina, na katerih testirajo tehnologijo za samostojno vožnjo. Mercedes tudi za svojo floto tovornjakov razvija koncept samovožnje. Medtem ko pri Googlu za svoje avtomobile razvijajo novo programsko opremo, se pri Mercedesu zanašajo na dodatno razvijanje tehnologije iz svojih luksuznih limuzin. Varnostne sisteme v mercedesih serije S so pri prototipu tovornjak prihodnosti 2025 uskladili z radarjem.

Radar deluje tako, da beleži razmere na cesti do 250 metrov pred tovornjakom in podatke prenese vgrajenim varnostnim sistemom v vozilu z namenom, da tovornjak brez voznikove pomoči čim varneje vozi po cesti. Razvojni tehnologi pravijo, da bo tovornjak s tem sistemom vozil bolj gospodarno kot s človeškim voznikom. Hkrati bodo privarčevali pri gorivu in izboljšali produktivnost, saj bo vozilo lahko na cesti dalj časa kot zdaj, ko so vozniki zakonsko omejeni, koliko ur zdržema lahko sedijo za volanom.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri