Vneti zobje lahko slabijo imunski sistem

5. 5. 2018 | Vir: Jana
Deli
Vneti zobje lahko slabijo imunski sistem (foto: Aleksandra Saša Prelesnik)
Aleksandra Saša Prelesnik

Dr. Gregor Hočevar iz Centra Hočevar je strokovnjak za biološko zobozdravstvo. Zavzema se za čim manj invazivne posege ter obravnava ustno votlino kot del celotnega telesa.

Kaj sploh pomeni biološko zobozdravstvo?

Biološko zobozdravstvo izhaja iz ZDA, začelo se je pred leti, v povezavi z živim srebrom. Za biološke zobozdravnike so se oklicali tisti, ki so začeli dvomiti o neškodljivosti živega srebra. Povezali so se med sabo in začeli varno odstranjevati zalivke. Potem je to zavedanje prišlo v Evropo, najprej v Nemčijo in Skandinavijo, in se od tam razširilo. Zame je biološki zobozdravnik ozaveščen zobozdravnik, ki redno spremlja, kako se tehnika izpopolnjuje in sledi novim materialom. Predvsem pa, da mu ni vseeno, kaj vgrajuje v usta svojih pacientov.

Kje pa smo zdaj z živim srebrom?

Zdaj je splošno znano in potrjeno, da živo srebro ni najoptimalnejši material za zobne plombe. V večini skandinavskih držav so prepovedane že vrsto let. Nekaj se govori, da bi jih prepovedali na evropski ravni, a konkretnih ukrepov še niso sprejeli. Smernice stroke pri nas so, da naj bi zmanjševali njihovo uporabo, sploh pri nosečnicah in otrocih. Niso pa še prepovedane. Se pa stvari spreminjajo in temu je treba slediti. Kar smo se naučili na fakulteti, čez 20, 30 let ne velja več.

Kako to, da ste se usmerili v biološko zobozdravstvo?

Da lahko fiksiraš živosrebrno plombo v zob, je treba poleg kariesa odstraniti kar velik del zdravega zoba. To me je od nekdaj motilo. Čisto malo kariesa, pa gre pol zoba, da lahko daš notri plombo. Tako sem se že kmalu začel ozirati za novimi materiali, ki bi omogočali manj invaziven poseg.

Ampak plombe so pa držale?

Res je, ker je bila plomba narejena v zdrav zob, so te plombe zdržale 20, tudi 30 let. Problem nastane, ko se zob odkruši ali pa ko začne plomba puščati, takrat pa za novo plombo ni več dosti zobne mase in je treba narediti porcelansko krono. Zato sem začel sam raziskovati v smeri minimalno invazivnega zobozdravstva, še preden se je začelo govoriti o nevarnosti živega srebra. Zakaj ne bi majhnega kariesa popravili z majhno plombo?

Pa smo zdaj dovolj ozaveščeni o škodljivosti živega srebra?

Da in ne. Ozaveščeni smo glede vgrajevanja, vendar se zobozdravniki z živim srebrom še vedno dnevno srečujemo, ko odstranjujemo stare plombe. Pacienti se zavedajo škodljivosti in veliko jih hoče na vrat na nos zamenjati vse plombe. Pri odstranjevanju živosrebrnih plomb nastaja veliko škodljivih hlapov. Ti hlapi gredo ob vdihu neposredno v telo, tudi v možgane, in so zelo nevarni. Zaščita tako pacienta kot zobozdravnika je prevečkrat zanemarjena.

Kaj pa tako imenovano koreninsko zdravljenje zob? Ti zobje so mrtvi ...

Narava nas je ustvarila, da imamo v sebi žive organe, se pravi tudi žive zobe. Vsak zob je organ zase, ima svoje krvožilje, limfni sistem, živčevje. In kot tak je sposoben boja proti bakterijam v ustni votlini. Ko je zob tako poškodovan, da je treba zobni živec odstraniti, prazen prostor v zobu zapolnimo, hermetično zapremo in pustimo v ustih. Medicina je šla naprej, kanale lahko zdaj polnimo s pomočjo mikroskopa, a kanalski sistem zoba je zelo razvejan, nemogoče ga je popolnoma zapolniti oz. zapreti. V eni korenini je okoli kilometer mikrokanalov in ni mogoče, da bi vse zapolnili. To je tehnična ovira.

Pa taki zobje potem vplivajo na naše splošno zdravje?

Naš imunski sistem lahko določene stvari tolerira. En tak hermetično zaprt zob naše telo lahko tolerira, tudi če ni več, po domače rečeno, 'priklopljen' na telo, in v večini primerov ni težav. Te lahko nastanejo dolgoročno ali pa če je takih zob v ustih več. Zobna korenina je mikroporozna in lahko jo napadejo bakterije, ki povzročijo vnetje. Posledice teh vnetij pa se lahko kažejo v različnih zdravstvenih težavah, sploh ni nujno, da mi čutimo bolečino v zobeh. Te največkrat ne čutimo, saj v zobu nimamo več živca.

Se pravi, tudi če mislimo, da nimamo težav z zobmi, jih lahko imamo?

Žal je tako. Naš cilj je, da rešujemo žive zobe, kar pa zahteva redne in temeljite preglede. Da stvari, ki se dogajajo v ustih, opazimo pravočasno, da lahko ustrezno posredujemo. Vse se začne, ko začne neka plomba puščati, bakterije napadajo zob in to lahko traja kar nekaj časa. Ko nas začne boleti, je lahko že prepozno. Z ustreznimi diagnostičnimi metodami to lahko preprečimo. Postopek je cenejši, ohranjen je živ zob, ki dobi novo plombo. Če pa odlašamo, lahko na koncu zob tudi izgubimo.

In če se zgodi, da gre zob ven, kako ga lahko nadomestimo?

Spet odvisno od pacienta do pacienta. Če gre za zob zadaj, recimo modrostni zob, ga niti ne nadomeščamo. Če so okoli odstranjenega zoba zobje, ki so že popravljeni, zobje s kronami, tak zob lahko nadomestimo tudi z mostičkom. K problemu vedno pristopimo tako, da naredimo čim manj škode. Če izgubimo sprednji zob in so sosednji zobje brez plomb ali z majhnimi plombami, bi z mostičkom, kjer sosednja zoba zbrusimo, naredili veliko škode. V takem primeru se pri nas odločimo za keramičen implantat.

Vneti zobje lahko slabijo imunski sistem

Keramičen, ne kovinski? Se ne bo okrušil?

Načeloma ne. Keramični implantati, ki jih uporabljamo v našem Centru, so po vseh standardih oz. karakteristikah glede vzdržljivosti in trdnosti primerljivi s titanovimi. Poleg tega pa imajo kar nekaj prednosti: ker ne vsebujejo kovine, tudi ni površinske napetosti in korozije, v kost jih lahko v večini primerov vgradimo takoj po izrutju zoba, implantat je v celoti bele barve, tako da ne proseva skozi dlesen, na keramični implantat se integrirajo tudi mehka tkiva, ne samo kost, primerni so tudi za tiste paciente, ki ne prenesejo kovine oz. so nanjo alergični.

Prej ste govorili o rednih in temeljitih pregledih, kaj točno to pomeni?

Redni pregled pomeni na pol leta. Če nič drugega, takrat očistimo zobni kamen in tako preprečimo vnetje obzobnih tkiv, ki tudi lahko povzroča vrsto težav. Potem pa približno vsako leto in pol opravimo še rentgensko slikanje. Za začetek je najbolje, da opravimo rentgensko slikanje, po potrebi tudi 3D-slikanje. Na teh posnetkih se dobro vidi, kateri zobje so že prizadeti in kateri so še v redu. Korenino vidimo z vseh strani in dostikrat na rtg 3D-sliki opazimo vnetje, ki se na navadnem rentgenu ne vidijo. Potem pa se skupaj s pacientom odločimo za sanacijo oz. zdravljenje. 

Besedilo: Vera Simončič // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik, arhiv Center Hočevar

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju