Vilinsko mesto pod Pohorjem

Že peto zimo zaporedoma s prvim mrazom, če je sreča mila pa še s snežinkami, v mestu pod Pohorjem zraste Vilinsko mesto. Obstaja samo v glavah in srcih, a je polno dogodkov, svetlobe, druženja in ustvarjanja.

Tako poetično organizatorji festivala Vilinsko mesto, mariborski Narodni dom, ob njem pa še koproducent Društvo Hiša in soorganizator Mariborski raziskovalni studio MARS opisujejo letošnji praznični decembrski program, v katerem sodelujejo skoraj vsi pomembnejši ustvarjalci mariborskega kulturnega utripa. V mestu, kjer se vse prepogosto dogaja, da desna roka ne ve, kaj dela leva, je to pravi (božični?) čudež. »Uspešno sodelovanje in medsebojna izmenjava znanja in dobrih praks sta edina možna in edina prava pot za dvig kulture in kakovosti bivanja v mestu,« pravi Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvora, ki se v festivalskem času spremeni v domicil Vilinskega mesta. V šestintridesetih dneh festival zaživi kot ustvarjalna in povezovalna platforma, znotraj katere se bohoti paleta raznolikih znanj, energij in ustvarjalnih tokov.

Slovensko, ki te ljubim slovensko

Nekako smo se že navadili, da so glavne zvezde (skoraj) vseh slovenskih festivalov in prireditev tuji izvajalci. V Vilinskem mestu pa so prepričani, da se marsikaj vrhunskega skriva tudi znotraj naših meja, zato v celoti stavijo na slovenske glasbenike, pisatelje, filmske, lutkovne, gledališke, plesne, likovne in druge izvajalce. Za vse, ki se jim zdi veliki oder na Trgu Leona Štuklja, kjer sicer potekajo osrednje mestne prireditve, prevelik, preglasen, prenagneten, je tu intimni Vilinski oder v Vetrinjskem dvoru, rezerviran izključno za slovenske izvajalce. Za izjemne vokalistke, Vesno Zornik, Mio Žnidarič in Mirno Bogdanovič, za ljudske pevce in godbe in folklorne skupine, za šolske bende, ki bodo na njem deležni svojih prvih pet minut slave. Vilinski kino bo postregel z naborom slovenskih kratkih in animiranih filmov, na platnu se bodo zvrstili prvi slovenski super -junak Martin Krpan, Pikapolonica, ki hoče odrasti, in Koyaa z njegovo mesojedo rožo.

Naj bo luč!

V mestu, ki je imelo prvo ulično električno razsvetljavo v Sloveniji, se ne morejo ravno pohvaliti s sodobno, veličastno, dih jemajočo praznično okrasitvijo, zaradi katere bi se turisti od blizu in daleč trumoma zgrinjali na tamkajšnje ulice in trge. Tega se zavedajo tudi ustvarjalci Vilinskega mesta, zato je letos stvari v svoje roke vzela Ana Lumina, ki bo s stoterimi lučkami mehčala temo tudi v bolj skritih kotičkih mesta. Z njo v eni in laterno v drugi roki se bodo obiskovalci lahko podali na sprehod po nočnih ulicah, si pred stolno cerkvijo ogledali park fantastičnih svetlobnih bitij, ustvarjenih iz reciklirane plastike ali pa na Židovskem trgu obiskali Pravljično srce, veliko svetlobno instalacijo v krošnji drevesa, pri kateri bodo obiskovalci ob dotiku debla z utripom svojega srca pognali luč po drevesnih vejah. Ko bodo ulice prijetno osvetljene, ne bo več razlogov, da ne bi tudi oživele. Mariborčani so bili vedno veliki ljubitelji uličnega gledališča in marsikdo se veseli vrste uličnih predstav Ane Mrzle Mariborske, ki bo tik pred koncem leta s pomočjo tisočerih iskric zaiskrila mesto.

Pravljice in topel čaj

V zimskem večeru, ko narava počiva in je tišina najtišja, je čas za pravljice. Za pravljice v toplo zakurjenih prostorih, za pravljične dogodivščine na mestnih ulicah, za potep po svetu v plesnih ritmih. Takrat je čas za spoznavanje našega kulturnega izročila, za prepevanje koledniških pesmi, za raziskovanje umetniških in oblikovalskih svetov. »Festival Vilinsko mesto posveča veliko pozornosti vzgoji najmlajših obiskovalcev, ki so bodoči kreatorji življenja v mestu,« pravijo organizatorji. »Želimo jih odvrniti od s potrošništva prežetih vzorcev preživljanja prostega časa ter spodbuditi k medsebojnemu druženju in ustvarjanju ter vrednotam, kot so prijateljstvo, vedoželjnost, nabiranje novih znanj in spretnosti, pisana in govorjena beseda, glasbena in odrska umetnost, okoljska zavest, trajnostno delovanje, recikliranje ...« Velik poudarek je tudi na spoznavanju starih obrti in prazničnih običajev. Tako se bodo mladi ustvarjalci pod mentorstvom slovenskih rokodelskih mojstrov učili tradicionalnih rokodelskih znanj in spoznavali danes že skoraj pozabljene praznične običaje, kot sta blagoslov konj na štefanovo in tepežkanje.

»Pridite. Ustvarjajmo, spoznavajmo in družimo se,« še pravi  Marko Brumen. »Počnimo to, kar bi morali početi več, tudi če ne bi bil december. To je edini 'več', ki ga ne moremo kupiti, in edini 'več', ki nam ga vsem v resnici primanjkuje. Naj bo Vilinsko mesto tisto mesto, kjer imamo ljudje čas drug za drugega, kjer veljajo pristni odnosi. Kjer si stvari povemo, a se ne jezimo. Kjer delamo napake, se opravičimo, odpustimo in poskusimo znova. Kjer se lahko ob ognju v miru in brez drenjanja pogovarjamo, plešemo, družimo, poslušamo glasbo. Brez histeričnega nakupovanja, brez hitenja! Tako lagodno, mariborsko.«

Besedilo: Mina Jereb // Fotografije: osebni arhiv

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol