Veganstvo v vzponu

30. 9. 2018 | Vir: Jana
Deli
Veganstvo v vzponu (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Veganska industrija je v vzponu, potrošnja mesa in živalskih izdelkov v razvitem svetu upada, povpraševanje po veganskih izdelkih skokovito raste, povečuje se število ljudi, ki se razglašajo za vegane ...

Ali gre le za trenutno modno muho ali pa za stalno spremembo tako prehranjevalnih navad kot pogleda na svet, bo sicer pokazal čas, a trenutno je veganstvo v skokovitem vzponu.

Trend je opazen tudi pri nas. Linije veganskih izdelkov zdaj najdemo že v vsaki trgovini, nove veganske restavracije pa se redno odpirajo v vseh slovenskih mestih. Tudi pri nas poraba živalskih izdelkov upada, čeprav naša zdravstvena in prehranska stroka veganstvu na splošno nista naklonjeni. V tujini pa se tudi to spreminja. Tako britanska BDA (British Dietetic Association) in avstralski NHMRC (Australian National Health and Medical Research Council) ugotavljata, da je uravnotežena veganska hrana primerna za vsa življenjska obdobja, tudi za nosečnice, dojenčke, otroke, mladostnike in starostnike.

Vse več veganov spreminja prehransko industrijo in prehranske navade. V ZDA so lani ugotovili 300-odstotno rast števila ljudi, ki se opredeljujejo za vegane, restavracije, ki so povečale oz. na svoje jedilnike vključile veganske jedi (teh je bilo kar 51 %), pa so imele 13-odstotno rast prometa (vir: Dnevnik). Narašča tudi število fotografij veganskih jedi na družbenih omrežjih, veganskih blogov ... Celo kuharski mojster Gordon Ramsay, ki veganom ni ravno naklonjen, je veganske jedi vključil na jedilnike svojih restavracij.

Svet se počasi spreminja in postaja bolj naklonjen živalim. A proces za nekatere očitno še vedno poteka prepočasi, saj hkrati s popularizacijo veganstva narašča tudi število nasilnih veganskih aktivistov. Iz več držav poročajo o vrsti nasilni napadov na restavracije in mesnice. V Franciji je šla zadeva celo tako deleč, da je Francoska zveza mesarjev, ki šteje okoli 18 tisoč članov, prosila svojega notranjega ministra za zaščito pred nasilnimi dejanji preveč vnetih zagovornikov živalskih pravic, ki jim kamenjajo trgovine, na njih lepijo plakate ter jih škropijo z rdečo barvo.

Cilj veganskih aktivistov, da bi popolnoma izkoreninili uživanje mesa, verjetno ne bo nikoli dosežen, kako se mu približati, pa smo povprašali tri sogovornike.

Maja Hrovat, predsednica Slovenskega veganskega društva

V Slovenskem veganskem društvu se trudimo, da bi ljudje z nami imeli pozitivne izkuš­nje. Informacije, ki jih delimo, zamajejo ljudem osnovne temelje njihovega dosedanjega znanja. Pod vprašaj se postavi njihova etika in postavljeni so pred dejstvo, da z vsebino svojega krožnika ne škodijo le sebi, temveč z vsakim obrokom odvzamejo življenje čuteči živali, hkrati pa podpirajo eno najbolj uničujočih panog na našem planetu. Zaradi tega se v ljudeh navadno vklopijo obrambni mehanizmi, tudi agresija. Na dogodkih, kjer imamo stojnico, smo ničkolikokrat nadrti, samo zato, ker smo tam. Tudi spletni komentarji pod članki z vegansko tematiko hitro razjas­nijo, katera stran je bolj agresivna.

Kar poskušamo svetu dopovedati, ni zanemarljivo, ampak odločujočega pomena za nadaljnji obstoj človeštva (če upoštevamo samo okoljevarstvena dejstva glede prehrane). V društvu nam je najbolj pomemben boj za pravice živali, ki v naši družbi doživljajo holokavst. Ko se posameznik zave, kaj po­čnemo živalim, jim želi čim prej pomagati. Najprej poskusi na lep način in pogosto ugotovi, kako nemočen je. Živali trpijo in umirajo vsako sekundo, on pa ljudi prepričuje z letaki, veganskimi torticami in nasmehom. Ker se mu zdi, da se spremembe dogajajo prepočasi, se pogosto zateče k bolj intenzivnim oblikam sporočanja in upora proti neželenemu dogajanju (kar so storili posamezniki v Franciji). To v društvu razumemo, vendar ne odobravamo.

Mag. Marko Čenčur, samostojni raziskovalec prehrane

Razumeti je treba, da je odločitev za veganstvo racionalna odločitev, ki temelji na objektivnih dejstvih. Znanstveni izsledki s področja nutricionistike, okoljskih znanosti, sociologije in etike so namreč jasna: veganstvo je najbolj logično in smiselno prehranjevanje za posameznika in človeštvo na tej točki razvoja – govorim seveda o razvitem svetu. Žal ljudje nismo preveč racionalna bitja, zato (tako kot tudi pri večini drugih dejavnosti) ne sodimo z logiko, ampak z emocionalnimi argumenti, tradicijo, osebnimi kapricami (npr. o tem, kaj je naravno) in podobno. Prav tako ljud­je nismo dovolj znanstveno pismeni, da bi razumeli znanstvene dokaze, zato črpamo svoje informacije z blogov in Facebooka. Velik pa je tudi problem neresničnih in izkrivljenih 'dejstev', poplavi katerih smo priča danes, pogosto celo iz krogov tako imenovane 'slovenske prehranske stroke'. Ta pojav je problematičen, če ljudje niso dovolj znanstveno pismeni, da bi te podatke preverili. Tako jim slepo verjamejo, sploh če jih podajajo 'avtoritete'.

Zato je moje mnenje, da je edini način poučevanje ljudi. Naučiti se moramo znanstvene pismenosti in osnov logičnega razmišljanja do nivoja, ko bodo posameznikom dejansko razumljivi objektivni podatki o veganstvu, hkrati pa bodo razumeli logične in strokovne napake argumentov proti veganstvu. Prehod na veganstvo bo potem logičen korak.

Rebeka, blogarka (altervego.si)

Veganka sem približno štiri leta. Seveda vsejedci na vegansko skupnost naslovijo veliko provokacij, ki tudi mene ne pustijo ravnodušne, ne verjamem pa, da bi se morali vegani nanje odzivati z agresijo. Večino ljudi za neko osebno spremembo motivirajo predvsem kredibilne informacije in zgled, ki ga najdejo pri drugih. Za širjenje in promocijo veganstva potrebujemo torej ljudi, ki so mirno in strpno pripravljeni deliti kakovostno znanje in jim predstavljati vzor, ne pa tistih, ki se za vsako ceno in pod nivojem odzovejo na negativne impulze ali odzive. Delu slovenske veganske skupnosti manjka zavedanje, da je sprememba življenjskega sloga stvar posameznika. In tudi, da globalne spremembe v prid veganstva niso posledice sproščanja ega na družbenih omrežjih ali družinskih piknikih. Veganstvo je gibanje sočutja, a tudi do ljudi. Poznam precej veganov, a nobenega, ki je bil še kot vsejedec spreobrnjen z verbalnim napadom militantnega zagovornika veganstva. V resnici poznam samo take, ki so se za spremembo življenja odločili po ogledu dokumentarcev na to temo, ki so prebrali kakšno knjigo, poskusili kosilo svojega veganskega kolega, šli na festival Vegafest ali pa se z zanimanjem prijavili na januarski veganski izziv. 

Besedilo: Vera Simončič // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju