Drži. Filozofi in mistiki so se stoletja spraševali, zakaj potrebujemo 3 različne ljudi, 3 različne ljubezni. Prav gotovo se sprašujete, kaj za boga milega bi lahko bile te tri ljubezni.
Prva, idealistična ljubezen, pripada mladosti. Zgodi se kot v pravljici: mislimo, da to delamo za družino in družbo. Ko najdete »tisto edino pravo osebo«, vam vsi zavidajo, ker sta »popoln par«. Problem te ljubezni je, da temelji zgolj na mnenju, videnju drugih, ne pa na vaših iskrenih čustvih.
Druga, težka ljubezen, pride takrat, ko se že poglobimo v svoje želje, spoznavamo seksualnost in nas preganja vprašanje: Kdo sem? Nihate med »večno bova skupaj« in strastnimi prepiri. To je strastna, nemogoča in srce lomeča druga ljubezen. Gresta narazen, začneta znova, spet gresta narazen in to vajo ponavljata znova in znova. Toda vsakič vama je jasno, da ta ljubezen ne vodi daleč. Dobra plat te ljubezni je, da vas pripelje na pot spoznanj: kdo ste in kaj si zares želite v življenju.
Tretja ljubezen vas popolnoma preseneti. Zadane vas kot strela z jasnega. Ko se spoznata, si ne bi nikoli mislili, da boste na koncu končali v razmerju s to osebo. Morda jo srečate v obdobju, ko ne iščete več ali ste celo prepričani, da ne potrebujete razmerja. Na prvih zmenkih se preprosto ujameta. Dopolnjujeta se, gladko vama gre. Ni več trenj. Notranji in medsebojni boji so za vami, grde prekinitve tudi. Bolje se poznate in sprejemate. Globoko v sebi kmalu veste, da si želite preostanek življenja preživeti s to osebo.
Vse tri ljubezni imajo svoje razloge, skozi vsako osvojite nova spoznanja o sebi in življenju. Iz ene v drugo rastete, se razvijate. Žal nam je lahko le za tiste izmed nas, ki tretje ljubezni nikoli ne doživijo.
