Vilma Bukovec, ena naših najbolj znanih sopranistk, je preminila v 97. letu. Rojena Trebanjka je do leta 1982, ko se je upokojila, z ljubljansko Opero in solističnimi nastopi prepotovala ves svet.
Leta bogate in uspešne kariere je kronala z največjimi nagradami, ki jih posameznik lahko prejme za ustvarjalno delo v kulturi. A to je le nekaj presežnih navedkov, ki opredeljujejo življenje in delo Vilme Bukovec. Njen prvi nastop je bil leta 1929, ko je kot devetletna deklica pela v trebanjski cerkvi. Mnogi jo poznajo tudi po tem, da je med bivanjem v italijanskem taborišču v Gonarsu trem obsojenim na smrt izpolnila zadnjo željo in jim zapela Ave Marijo.
Prva solistka ljubljanske Opere
Vilma Bukovec se je rodila 27. februarja 1920 v Trebnjem. Maturirala je na gimnaziji v Novem mestu, nato pa študirala pravo, pri Jeanette Foedransperg pa petje. Med italijansko okupacijo je bila internirana v Italijo, ko se je vrnila, je študirala solopetje pri Adu Darianu na ljubljanski glasbeni akademiji. Postala je članica zbora ljubljanske Opere. Kot solistka je debitirala leta 1944 z vlogo Siebla v Gounodovem Faustu.
Postala je ena prvih solistk ljubljanske Opere in v svoji karieri nastopila v skoraj vseh vlogah opernega repertoarja za lirski in pozneje tudi dramski sopran. Bila je Manon v istoimenski Massenetovi operi, Marinka v Prodani nevesti – s to vlogo se je leta 1982 po štiridesetih letih umetniškega poustvarjanja poslovila od opernih desk –, bila je Čo-čo-san v Madame Butterfly, Margareta v Faustu, Kerubin v Figarovi svatbi, Mimi v La bohème, Jenufa, Thais, Saloma, Tosca, Aida in Desdemona. Pela je v krstni uprizoritvi Poličeve opere Mati Jugovićev ter v Švarovih operah Slovo od mladosti in Ocean. Z velikim uspehom je nastopila v vlogi Katarine Izmajlove v Šostakovičevi istoimenski operi (sezona 1970/71).
Prejela lepo zbirko nagrad
Vilma Bukovec je za svojo poustvarjalnost, ki sta jo prevevali velika pevska kultura in pristna odrska igra, prejela celo vrsto nagrad: leta 1953 tretjo nagrado na jugoslovanskem pevskem tekmovanju v Beogradu, leta 1954 prvo nagrado in zlato medaljo v Toulousu in leta 1955 prvo nagrado v Verviersu. Za vlogo Manon je leta 1957 prvič dobila Prešernovo nagrado. Leta 1982 je prejela Betettovo nagrado in Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leta 2000 pa srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za izjemno življenjsko delo in prispevek k visoki ravni slovenske operne poustvarjalnosti in za uveljavljanje slovenske kulture v mednarodnem prostoru. Zadnja leta je prebivala v Domu za starejše občane v Trnovem v Ljubljani. Z ansamblom ljubljanske Opere SNG je veliko gostovala, kot solistka pa je bila deset let redna gostja v Franciji (Toulouse). Nastopala je tudi v Parizu, Belgiji, Sovjetski zvezi, na Poljskem, Češkem, v Romuniji, Grčiji, Bolgariji, Egiptu, Španiji, na Kitajskem in drugod. Veliko je snemala na Radiu Slovenija.
Eva Jandl
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
