Znano je, da pomanjkanje osnovnih hranil prispeva k slabšemu mentalnemu zdravju, še zlasti pri ljudeh s tesnobo, depresijo, bipolarnimi motnjami, shizofrenijo ali motnjo aktivnosti in pozornosti.
Prehranska psihiatrija je mlada veda, ki raziskuje, kako s hrano in s prehranskimi dopolnili zagotoviti telesu vsa potrebna hranila kot del integrirane ali alternativne terapije pri mentalnih motnjah. Žal vodilna struja medicine ni naklonjena takemu pristopu ter raje priporoča pogovorne terapije in pomirjevala.
Naraščajoča poraba pomirjeval
Skrbi vzbujajo predvsem podatki o povečani rabi antidepresivov. V Angliji se je v desetih letih število izdanih receptov za pomirjevala več kot podvojilo: z 31 milijonov leta 2006 na 64,7 milijona leta 2016. Povrhu zdravniki trdijo, da bi morali spisati še najmanj milijon receptov, a so jih pacienti zavrnili. Največkrat zato, ker jemanje pomirjeval spremlja stigma, zaradi katere so diskriminirani in izločeni iz družbe.
Še bolj skrbi uporaba pomirjeval med otroci in najstniki. Na Škotskem je leta 2016 jemalo pomirjevala zaradi depresije in tesnobe 5572 mladih, starih do 18 let. Po podatkih iz obdobja 2009/10 se je številka več kot podvojila. Britanski psihofarmakolog profesor David Healy za nameček opozarja, da del mladih od pomirjeval nima nobene koristi. Nasprotno, namesto da bi lajšala simptome, jim vzbujajo samomorilske misli. Healy meni tudi, da pomirjevala niso varna in učinkovita niti pri odraslih, še zlasti ne na dolgi rok. Pacient sčasoma postane odvisnik, sooča se z neprijetnimi stranskimi učinki in se ne more zanesti, da bodo vedno omilila simptome.
Osnovna hranila namesto antidepresivov
Hrana bi torej morala biti mnogo boljša izbira. Čeprav se na prodajnih policah kopiči raznolika ponudba hrane, niso vsi ljudje dobro prehranjeni. Mnogi ne zaužijejo dovolj potrebnih hranil za nemoteno delovanje možganov, saj prepogosto posegajo po predelani hrani, polni umetnih dodatkov in sladkorja.
Povezava med mentalnimi motnjami in pomanjkanjem osnovnih hranil je že dolgo znana nutricistom, ki so aktivni tudi na komplementarnih zdravstvenih področjih. Psihiatri pa šele v zadnjem času spoznavajo dobrobiti zdrave prehrane pri zdravljenju mentalnih motenj.
Veliko mentalnih težav povzročajo vnetja v možganih, ki nazadnje pripeljejo do odmiranja možganskih celic. Vnetje v možganih je posledica vnetja v črevesju, ki je povezano s pomanjkanjem hranil, na primer magnezija, maščobnih kislin omega-3, probiotikov, vitaminov in mineralov ter drugih osnovnih hranil, potrebnih za optimalno delovanje telesa.
Najnovejše raziskave kažejo, da prehranska dopolnila kot so cink, magnezij, omega-3 ter vitamina B in D3, pripomorejo k boljšemu razpoloženju, sproščanju tesnobe, napetosti in depresije ter izboljšajo mentalne sposobnosti ljudi z Alzheimerjevo boleznijo.
Eden najpomembnejših mineralov je magnezij, ki pa mnogim primanjkuje. Po raziskavah redno uživanje magnezijevega citrata občutno izboljša težave zaradi depresije in tesnobe, pri čemer niso pomembna leta, spol ali stopnja depresije. Ko vnos opustimo, izpuhti tudi izboljšanje.
Naslednje pomembno hranilo so maščobne kisline omega-3, potrebne za razvoj in delovanje centralnega živčnega sistema. Pomanjkanje se povezuje s slabšim razpoloženjem, upadom kognitivnih prvin in slabšim razumevanjem.
Tudi probiotiki, ki sicer skrbijo za koristne bakterije v prebavnem sistemu, vplivajo na mentalno zdravje. Nutricisti in psihiatri so odkrili, da občutno omilijo depresijo in tesnobo. Podobne učinke imata vitamin B kompleks in cink.
Osnovne hranilne snovi so torej veliko boljša izbira od pomirjeval, še zlasti za osebe, ki ne prenašajo stranskih učinkov ali jih omejujejo alergije. Zadostno uživanje potrebnih hranil naj bi po sedanjih raziskavah imelo v prihodnje pomemben delež pri mentalnem zdravju, in sicer v vseh starostnih skupinah.
Vir: Independent
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
