Ste vedeli, da je konoplja ena najbolj zdravih in ena najkoristnejših rastlin na svetu? V luči nedavnega dogodka iz Žalca, kjer so na predstavitvi blagodejnosti produktov industrijske konoplje udeleženci (nevede) zaužili tudi izdelke iz indijske konoplje, se v sled burnosti odzivov na dogodek to dejstvo vse premalo sliši.
Pri konoplji je eden glavnih problemov prav ta, da je pri nas klasificirana kot droga prve kategorije. To otežuje tudi pridelavo vsestransko uporabne industrijske konoplje, saj dovoljenje sicer resda izda ministrstvo za kmetijstvo, ki se vseh dobrih lastnosti konoplje zaveda, a pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja izda minister za kmetijstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, in ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
Indijska vs. industrijska - ni isto!
Leta 2011 so na ministrstvu za kmetijstvo za revijo Playboy povedali slednje: »V prihodnosti bo treba v Sloveniji postaviti jasne razmejitve med industrijsko konopljo, ki vsebuje manj kot 0,2 odstotka THC, in indijsko konopljo, ki se zlorablja kot droga.«
Dodali pa so še: »Industrijska konoplja je vsestransko uporabna – ima ugoden vpliv na strukturo tal, zaradi njene odpornosti proti rastlinskim boleznim in plevelom pa praktično ne zahteva uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Uporablja se lahko za proizvodnjo vlaken, ki se predelajo v tekstilne izdelke, vrvi in izolacijo. Iz nje pridobivajo surovine v kozmetični industriji. Semena konoplje pa se lahko uporabljajo tudi za prehrano ljudi in živali. Iz njih pridobivajo tudi olje, ki vsebuje visok delež nenasičenih maščobnih kislin.«
V Zeleni direktivi so povedali naslednje: »Konoplja lahko nadomesti izdelke iz nafte, kot je plastika in podobno, poleg tega gre za reciklažni material. Pri nas se pogovarjamo o potencialih konoplje, v sosednjih državah je to že nekaj let realnost. Z vsakim letom vedno bolj zaostajamo, samo zato, ker je v očeh politikov in sekretarjev konoplja hudičeva zel. Gradbena industrija, prav tako avtomobilska in prehranska, v tujini črpa potenciale konoplje, mi jo pa potiskamo nekam v sredino 20. stoletja. Naj naši uradniki malo poguglajo in bodo spoznali, kakšno neumnost počnejo. Lahko jih peljemo v sosednjo Avstrijo na ekskurzijo v tri tovarne, kjer izdelujejo izolacijski material iz konoplje. Lahko jih peljemo v Leipzig, kjer je tovarna BMW. Da sploh ne omenjamo prehranske industrije. Konopljo je treba postaviti na mesto, ki si ga zasluži. Gre za najuporabnejšo rastlino, ki zraste v 120 dnevih in za rast potrebuje le zdravo zemljo, sonce in dež. V prvi vrsti jo moramo rešiti iz objema določbe, ki govori o skupinah drog. To je prvi korak, potem lahko nadaljujemo pot, da bo konoplja tudi slovenski družbi koristna rastlina.«
Še ena misel na račun indijske konoplje, pri kateri je za razliko od industrijske pri morebitnem uživanju vendarle potrebno kar nekaj previdnosti, pri čemer pa bo več dobrega kot preganjanje uporabe le-te gotovo naredilo osveščanje prebivalstva ...
- Zadnja študija kaže, da številka uživalcev indijske konoplje upada, predvsem med mladimi, se pa hkrati povečuje uživanje kokaina in sintetičnih drog. Skrb vzbujajoča je rast sintetičnih kanabinoidov, predvsem sintetične droge spice, ki se uporabljaja kot nadomestek za konopljo. Ta po prvih raziskavah lahko povzroči več škode pri uporabnikih, saj je hitreje zasvojljiva in ima mnoge stranske učinke. Sintetični kanabinoidi so v kratkem času postali izjemno priljubljeni pri mlajših odraslih in najstnikih v Evropi in ZDA.
Preberite več na Playboy.si
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
