Zamenjava kompleta za prvo pomoč, ki mora biti v vsakem osebnem avtomobilu, pa tudi v drugih vozilih, po preteku petletnega roka ni nujna v celoti. Ključno je, da voznik zamenja sterilni material. Vsak posameznik pa se sam odloči, kako bo ravnal, pojasnjuje vlada.
Vlado, ki opravlja tekoče posle, je o tem spraševal poslanec Ljubo Žnidar (SDS). Kot je navedel, je na škatli s pripomočki za prvo pomoč praviloma naveden rok trajanja, ta pa je običajno pet let. Po njegovem mnenju bi bilo logično, da bi uporabniki v škatli za prvo pomoč zamenjali zgolj pripomočke, ki jim je potekel rok trajanja, saj so nekateri pripomočki uporabni tudi dlje kot pet let, a se običajno zamenja cel komplet.
Vlada mu odgovarja, da je to že danes možno. V odgovoru pojasnjuje, da pravilnik o delih in opremi vozil ne določa roka trajanja celotnega kompleta za prvo pomoč, ampak ga pogojuje z veljavnim rokom uporabe zahtevanega sterilnega materiala. Če lastnik vozila sterilni material s pretečenim rokom zamenja za novejšega, torej komplet za prvo pomoč ustreza zahtevam pravilnika. Zamenjava celotnega kompleta tako sploh ni zahtevana niti potrebna, vsak posameznik pa se sam odloči, ali bo zamenjal samo del vsebine ali celoten komplet prve pomoči, navaja vlada.
Strinja se tudi s pozivom poslanca, da bi kompletu za prvo pomoč v vozilih rok uporabnosti podaljšali s pet na deset let, a le če izdelovalec sanitetnega materiala, ki se namešča na poškodovano kožo, zagotovi, da bo ta varen za uporabo deset let od izdelave oz. pakiranja ter bo tako označeno na embalaži.
Kar pa zadeva možnost zbiranja in distribucije zdravstvenega materiala, ki je sicer še uporaben, a bo rok njegove uporabe kmalu potekel, bi to po mnenju vlade lahko zaupali organizacijam, ki imajo razvito dobro mrežo po lokalnih skupnostih, na primer Rdečemu križu Slovenije. Še vedno pa je ključno vprašanje, ali se bo ta material dejansko uporabil do roka uporabnosti.
Zdravstveni material in pripomočki, ki jim je pretekel rok uporabe, se namreč v skladu s strokovnimi smernicami ne sme uporabljati v zdravstvenem sistemu, v kolikor niso razglašene izredne razmere, saj predstavlja določeno tveganje za zdravje uporabnika. Kakršnakoli oblika zbiranja in distribucije pretečenega zdravstvenega materiala zato s stališča zdravstvenega sistema ni ustrezna, razen če bi se vzpostavili mehanizmi za izboljšanje kakovosti material, kot je na primer ponovna sterilizacija. "Glede na vrednost omenjenih materialov ter stroška pakiranja in ponovne sterilizacije verjetno poslovnega učinka oziroma varčevanja javnih sredstev ne bi mogli dokazati," je v odgovoru poslancu še zapisala vlada.
Po Žnidarjevih navedbah mora vsako leto 218.534 lastnikov avtomobilov nabaviti novo škatlo za prvo pomoč. Ob upoštevanju, da je njena cena najmanj sedem evrov, to pomeni, da lastniki avtomobilov v enem letu odštejejo za nakup kompletov prve pomoči več kot milijon in pol evrov. Po mnenju poslanca bi lahko obliže in povoje uporabili pred iztekom njihove uporabnosti v raznih medicinskih ali negovalnih ustanovah, kjer potrebujejo veliko tovrstnih obližev in povojev, a je težava v tem, da ni organiziranih zbirnih centrov oz. zbirnih mest, kjer bi uporabniki lahko oddali še uporabne obliže in povoje.
