V bližnji prihodnosti se bodo velemesta soočala s hudim pomanjkanjem vode

19. 2. 2018
Deli
V bližnji prihodnosti se bodo velemesta soočala s hudim pomanjkanjem vode (foto: profimedia)
profimedia

Zaradi neizprosne suše se je Cape Town v zadnjem času velikokrat pojavil med novicami, a ni edini, ki mu grozi kaos zaradi pomanjkanje vode. Rezultati raziskave o vodnih virih v 500 mestih po svetu so pokazale, da ne morejo skoraj nikjer brezskrbno spati.

V povprečju je tveganju zaradi pomanjkanje čiste vode izpostavljeno vsako četrto mesto. Glavne razloge seveda poznamo: onesnaževanje vode in zemlje s kemikalijami, nepremišljeno ravnanje s podtalnico in podnebne spremembe. Izločili smo deset najbolj izpostavljenih mest.

Cape Town

Zaradi suše so v južnoafriškem pristaniškem mestu s slovito goro, zaradi oblike imenovano Miza, že omejili porabo vode. Najprej na 87 litrov na osebo dnevno, potem na 50 litrov. V časniku The Guardian so za primerjavo izračunali, da je to manj kot tretjina vode, ki jo dnevno porabi prebivalec Velike Britanije. Vzrok za sušno obdobje je manjša količina dežja od običajne v zadnjih dveh letih.

Sao Paolo

S sušo so se leta 2015 soočili tudi v brazilski finančni prestolnici Sao Paolu, ki je med desetimi najbolj obljudenimi mesti na svetu. Za tamkajšnje prebivalce je bila to najhujša suša v 80 letih, zaradi pomanjkanja padavin pa se je kapaciteta glavnega vodnega rezervoarja spustila pod štiri odstotke. Prebivalci so morali omejiti porabo, v nekatere dele mesta pa so vodo dovažali s cisternami. Po poročilu Združenih narodov je poleg suše k pomanjkanju vode prispevalo tudi slabo načrtovanje mestne vlade in okleščene naložbe.

Bangalore

Za Indijo je značilna visoka stopnja onesnaženosti voda, mesto Bangalore pa ima izrazito strašljive statistične številke: 85 odstotkov jezerskih voda je tako onesnaženih, da je voda primerna zgolj za industrijsko rabo in namakanje polj. Voda v jezerih ni primerna ne za pitje ne za kopanje. Povrhu je vodovodni sistem v mestu tako slab, da se izgubi kar polovica pitne vode.

Peking

Približno 40 odstotkov površinske vode v kitajski prestolnici je onesnažene in je primerna le za kmetijstvo in industrijo. Zanimiv podatek: na Kitajskem živi okrog 20 odstotkov svetovne populacije, imajo pa le sedem odstotkov virov vode na svetu.

Kairo

Slabo se piše celotnemu Egiptu, ne zgolj glavnemu mestu. Njihov glavni vodni vir je reka Nil, od koder se steka 97 odstotkov pitne vode. Zaradi nenehno naraščajoče kontaminacije reke, v katero se zlivajo neprečiščeni kmetijski odpadki in velika količina smeti, ta vir vode počasi usiha. V Združenih narodih so izračunali, da bi lahko do pomanjkanje vode v celotni državi prišlo že leta 2025.

Džakarta

Manj kot polovica od desetih milijonov prebivalcev Džakarte ima vodovod, drugi nezakonito kopljejo vodnjake ali praznijo podvodne vodonosnike. Kljub hudourniškim nalivom, značilnim za indonezijsko podnebje, se podzemeljski rezervoarji ne polnijo dovolj. Vzrok so beton in asfaltirane površine, ki ne prepuščajo deževnice v zemljo.

Moskva

Četrtina svetovnih rezerv tekoče vode je v Rusiji, toda 35 do 60 odstotkov pitne vode ne ustreza niti minimalnim higienskim zahtevam. Po ocenah je približno 70 odstotkov vodnih virov površinskih, ki pa so neverjetno onesnaženi. Prebivalci Moskve se že bojijo posledic, zato protestirajo. Z napisih na transparentih so pozvali predsednika Vladimirja Putina, naj prepove zastrupljanje voda.

Ciudad de Mexico

V mehiški prestolnici z 21 milijoni prebivalcev pomanjkanje vode ni nič novega. V povprečju ima 20 odstotkov gospodinjstev tekočo vodo na voljo le nekaj ur dnevno. Kar 40 odstotkov vode morajo pripeljati od drugod, povrhu imajo še velike izgube, saj se 40 odstotkov vode porazgubi v slabo načrtovanem vodovodnem sistemu.

London

Po izračunih se večje težave s pitno vodo Londonu obetajo že leta 2025, resno pomanjkanje pa leta 2040. Padavinsko povprečje v britanskem glavnem mestu je le 600 mm (manj kot v Parizu in komaj polovica padavin kot v New Yorku), zato 80 odstotkov vode zagotavljata reki Temza in Lea.

Tokio

Glavno mesto Japonske ima podobno raven padavin kot Seattle, znan kot najbolj deževno področje. Žal to ni dovolj, da bi si oddahnili. Deževno obdobje traja le štiri mesece v letu, zato je težko napolniti vse vodne zbiralnike za suho dobo.

Miami

Florida je ena od dežju najbolj izpostavljenih držav v ZDA. Toda, projekt izsuševanja močvirja v bližini Miamija je prinesel nepričakovan rezultat. Voda iz Atlantskega oceana je kontaminirala vodonosnik v Biscaynu, ki je najpomembnejši vir potne vode v mestu. Za nameček se v Miamiju že pozna višanje morske gladine, ki uničuje podzemne obrambne ovire.

Vir: Today

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord