Čeprav verjetno niso prva postaja mestnih ogledov, so pokopališča v številnih mestih po svetu zanimiva, tudi za čisto vsakdanje turiste.
Zentralfriedhof, Dunaj
Ko se je Dunaj razvil v mesto z več kot milijonom prebivalcev, so majhna pokopališča v soseskah postala premajhna. Leta 1874 so zato odprli pokopališče, ki je danes drugo največje v Evropi, saj pokriva kar 2,5 kvadratna kilometra, na njem pa je pokopanih prek tri milijone duš različnih veroizpovedi. Pokopališča na začetku ljudje niso hoteli obiskovati, predvsem zaradi oddaljenosti od mesta, zato so se oblasti domislile 'častnih grobov', zadnjih domovanj Beethovna, Schuberta. Brahmsa, Salierija, Schoenberga, vse do zvezd, ob katerih smo rastli sleherniki, kot na primer Falca in Uda Jürgensa. Pokopališče je danes tako priljubljeno, da po njem organizirajo vodene oglede grobov. Osrednje pokopališče, Zentralfriedhof, Simmeringer Hauptstrasse 234, www.friedhoefewien.at
Pokopališče Highgate, London
V prvih desetletjih 19. stoletja se je London znašel v globoki krizi. Neprimerni prostori za pokop preminulih in visoka umrljivost, grobovi, stisnjeni med prodajalne, taverne in stanovanja in ogromno število pokopov, ki so jih opravljali prevaranti, preoblečeni v duhovnike, so povzročali neznosen smrad, grobovi pa so bili prenatrpani in zapuščeni. V tridesetih letih 19. stoletja so zato v mestu odprli sedem pokopališč, med njimi tudi današnji biser pokopališke arhitekture, pokopališče Highgate. Najbolj znan grob pripada Karlu Marxu, je na vzhodni strani, največ obiskovalcev pa se sprehodi po zahodni strani, ki jo lahko obiščete le na vodenem ogledu. Pokopališče Highgate, www.highgatecemetery.org
Pere Lachaise, Pariz, Francija
Najbolj obiskano pokopališče na svetu je pariški Père Lachaise, odprto leta 1804. Skoraj 1,5 milijona obiskovalcev se letno sprehodi med čudovitimi kipi angelov in bogato okrašenimi mavzoleji in večina jih sledi zemljevidu, ki je na voljo pri vhodu na pokopališče. Zeljevid namreč prikazuje lokacijo najbolj znanih 'prebivalcev' pokopališča, kot so pisatelj Oscar Wilde, rokovske zvezde Jim Morrison, skladatelj Frederic Chopin, pevka Edith Piaf in pisateljev Balzaca, Prousta in Gertrude Stein. Pokopališče ni muzej, saj se na njem še vedno opravljajo pokopi, a pravila za čast pokopa na tem pokopališču so zelo stroga, pokop je dovoljen le osebam, ki so umrle v francoski prestolnici ali so v njej živeli.
Pokopališče Pere Lachaise, 16 Rue du Repos, www.pere-lachaise.com
Staro judovsko pokopališče, Praga, Češka
Eno najbolj zanimivih pokopališč na svetu, ki je danes odprto kot muzej, je nekaj metrov nad ulicami strogega središča češkega glavnega mesta. Judovsko pokopališče v Pragi so s prostorom omejeni judje uporabljali od 15. stoletja do 1786. Ker svojih preminulih niso smeli pokopavati drugje in ker se v judovski tradiciji grobovi umrlih ohranjajo, so v treh stoletjih na majhnem prostoru pokopali več kot 100 tisoč trupel, grobove pa so urejali kar drugega na drugem, kar pomeni, da so grobovi urejeni v kar 12 plasteh, še vedno pa so vidni celo najstarejši nagrobniki. Danes Staro pokopališče ureja Judovski muzej, kar pomeni, da morate za obisk pokopališča kupiti vstopnico, ki pa vključuje tudi ogled sinagog v Judovski četrti. Staro praško judovsko pokopališče, www.jewishmuseum.cz
Mirogoj, Zagreb, Hrvaška
Ena največjih zagrebških znamenitosti je pokopališče Mirogoj, ki so ga, po načrtih avstrijskega arhitekta Hermanna Bolléja, odprli leta 1876, za uresničitev celotnega Bolléjevega načrta pa so potrebovali še nadaljnih 50 let. Danes je Mirogoj zadnji dom številnih slavnih oseb hrvaške preteklosti, od politikov, na primer prvega predsednika neodvisne Hrvaške Franja Tuđmana, do športnikov, na primer veliko prezgodaj preminulega košarkarja Dražena Petrovića. Zaradi prostranosti in zelenja sprehod po Mirogoju daje občutek sprehajanja po parku, obenem pa lahko občudujete arhitekturo arkad, paviljonov in monumentalnih nagrobnikov. Mirogoj, Aleja Hermanna Bollea 27, www.gradskagroblja.hr
La Recoleta, Buenos Aires, Argentina
Pokopališče za premožne prebivalce Buenos Airesa so odprli leta 1822 in ogromne družinske grobnice, ki tekmujejo po velikosti in okrašenosti (od 6.400 grobnic jih je kar 70 pod spomeniško zaščito), odlično odsevajo zlato dobo argentinske prestolnice konec 19. in v začetku 20. stoletja, ko je bil Buenos Aires eno najbolj premožnih mest na svetu. Najbolj znana grobnica pripada družini Duarte, v kateri počiva ljubljena prva dama Argentine Evita Perón. Njeno grobnico je lahko prepoznati, saj je vedno zasuta s cvetjem, okoli nje pa se vije dolga kolona radovednežev, ki bi radi pokukali v notranjost mavzoleja. Pokopališče La Recoleta, www.cementeriorecoleta.com.ar
Besedilo: Jasmina Dvoršek // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
