Trenutek, ko moraš oditi: Kaj je dom?

Trenutek, ko moraš oditi: Kaj je dom? (foto: Profimedia) Profimedia
8. 8. 2018

Pojem vsakomur pomeni kaj drugega in vendar vsem varno zavetje, toplino, zaupanje, sprejetost, ljubečo skrb in srečo.

Vojne, begunci, migranti, toneči čolni, trupla, bodeče žice, azilni domovi, varnostna vprašanja in populistične politike – kaj ljudi v resnici sili, da zapustijo svoje domove in se odpravijo na tako tvegane poti v boljše življenje? Razmislek o tem vprašanju je osrednji cilj vseevropske akcije Kaj je dom oziroma #whatishome, ki jo Karitas izvaja v 11 evropskih državah. Tudi v Sloveniji. Z akcijo želijo spodbuditi razmišljanje in širše razumevanje javnosti, zakaj na milijone ljudi po svetu zapušča svoje domove in se odpravi na trnovo pot v iskanja novega doma. V zadnjih letih smo priča povečanemu številu mednarodnih migracij in beguncev, ki so posledica konfliktov, vojn, oboroženih spopadov, politične nestabilnosti, podnebnih sprememb ter naraščajoče lakote in revščine.

Humanitarne krize se poglabljajo

Letos naj bi se po ocenah strokovnjakov razmere še poslabšale v Afganistanu, Iraku, Libiji, Južnem Sudanu in Venezueli, nadaljevale pa naj bi se tudi državljanske vojne v Afriki. Večja območja po svetu se soočajo s posledicami podnebnih sprememb, kot so pomanjkanje vode, dvig morske gladine, ekstremne vremenske situacije, dolgotrajna suša in katastrofalne poplave. Vse to ljudem uničuje osnovne pogoje za življenje. In medtem ko se razviti svet spopada s posledicami obilja, po podatkih Organizacije združenih narodov za hrano in kmetijstvo lakota po svetu še vedno ogroža okoli 815 milijonov oziroma, drugače rečeno, vsak deveti zemljan je lačen! Takšne razmere ljudi silijo v iskanje kakršnihkoli možnosti, s katerimi bi si rešili in izboljšali življenje. Slovenska Karitas je prepoznala razsežnosti problema, ki se bo v prihodnjih desetletjih zaradi podnebnih sprememb le še poglabljal, in se v skladu s svojim poslanstvom vključila v mednarodni projekt MIND – migracije, povezanost, razvoj, ki ga podpirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Dom – osnovna človekova potreba

Odgovore o povezavi med migracijami in globalnim razvojem so iskali tudi na nedavni okrogli mizi na Slovenski Karitas, ki ima med drugim tudi dolgoletne izkušnje z razvojno pomočjo na Balkanu in v Afriki. Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči v tej organizaciji, je navedla izkušnjo sirske begunke, ki ji je zaupala, da po štirih letih vojne vihre preprosto ni več vzdržala, in čeprav si nikoli ni predstavljala, da bo zapustila dom, je na koncu pobegnila v Armenijo: »Vsak si v osnovi želi živeti in razvijati tam, kjer je bil rojen, kjer ima družino in prijatelje. Večina ljudi doma tako ne zapusti zaradi lepega, ampak zato, ker so jih v to prisilile nedostojne življenjske razmere ali celo nevarnost, da bi izgubili življenje. Slovenska Karitas s svojimi projekti s področja zagotavljanja šol, zdravstvene oskrbe, vodnjakov in omogočanja dela revnim staršem prispeva k temu, da imajo ljudje možnosti ostati v svojem okolju ter tam dostojno živijo in se razvijajo.«

»Tudi mi smo morali oditi«

Eden izmed milijonov ljudi, ki so morali svoje domove po svetu zapustiti zaradi vojn, je bil pred 30 leti tudi Vael Hanuna, potomec palestinskega begunca iz Sirije in Slovenke s Koroške, ki je predstavil razmere v Siriji: »Že od leta 2011 divja vojna. Mediji sedaj sicer ne govorijo več toliko o tem, a tam se vsak dan še vedno vrstijo bombardiranja. Prejšnji teden so iz Daraa, mesta, v katerem sem nekaj let tudi sam živel, izselili 200.000 ljudi. Bombardirali sta ga sirska in ruska vojska s pomočjo Irana in Hezbolaha, ker se je v tem mestu leta 2011 začela mirna revolucija. Tudi mi smo morali oditi.« Slovenija, v kateri živi že tri desetletja, je zanj najlepša dežela v Evropi: »Zadnja leta se ukvarjam s prevajalstvom, integracijo in hitrim vključevanjem begunskih družin v slovensko družbo. Z ženo veliko prostovoljno delava, predvsem pomagava begunskim družinam pri premagovanju kulturnih razlik, učenju slovenskega jezika in pri šolskih obveznostih. Sem vzoren državljan in že 25 let plačujem tudi davke.«

Nov dom – novo življenje

Izkušnje z albanskim družinami, med katerimi se številne bojijo revščine, brezposelnosti, korupcije, slabega šolskega sistema in negotovosti v socialnem in zdravstvenem sistemu, je povzela sestra Slavka Cekuta, ki je 11 let delovala kot misijonarka v Albaniji, danes pa je prostovoljka Škofijske Karitas Novo mesto. »Revni in manj izobraženi gredo po svetu v želji, da bi v tujini našli dobro zaposlitev in s prisluženim denarjem pomagali preživeti sebe in razširjeni družini zgraditi hišo in šolati otroke. Te družine v tujini uspejo, si ustvarijo nov dom in se praviloma ne vrnejo več v domovino.« Podobne so tudi izkušnje slovenskih državljanov, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in spet zadnja leta množično migrirali v zahodno Evropo, predvsem Nemčijo. Tam jim je praviloma uspelo, ustvarili so si nov dom, novo življenje in se domov večinoma ne vračajo.

Razvojna pomoč

Slovenija z razvojno pomočjo prispeva k zmanjševanju temeljnih vzrokov za prisilne migracije, kot so prehranska varnost, dostop do pitne vode, ekonomsko opolnomočenje, dostop do kakovostnega izobraževanja, prilagajanje na podnebne spremembe in podobno, ter posledično k boljšim življenjskim razmeram. Razvojno pomoč zagotavlja državam Zahodnega Balkana, južnega sosedstva in tudi državam podsaharske Afrike. Najboljši primer tovrstnih projektov sta po besedah Irme Šinkovec z Ministrstva za zunanje zadeve RS trenutno tekoča projekta, ki prispevata k prilagajanju na podnebne spremembe v Ugandi in Ruandi. Slovenija sicer prispeva tudi k ohranjanju miru in varnosti. Vsi projekti, ki jih naša država podpira, naj ne bi imeli negativnih vplivov na okolje.

Svet je dovolj bogat

Da bi kruh lahko delil brat z bratom, je na okrogli mizi povedala misijonarka Bogdana Kavčič, ki je predstavila svoje skoraj polstoletno delo v Burundiju in dodala: »Vsa zem-

lja je naš skupni Dom. Želeti in upati je treba samo to, da bi si ob vsem napredku, ki smo mu priča, rodili strokovnjaki za vsa ta področja sveta, ki jim življenjske razmere niso bile naklonjene.« Tej okrogli mizi bodo v okviru akcije Kaj je dom sledile še druge ter fotografske razstave in delavnice po vsej državi. In ker je, ne glede na številne razlike med nami, vsem skupna ljubezen do doma, so pobudniki kampanje Kaj je dom ob koncu dogodka udeležence povabili, naj vedno, ko doživijo kaj lepega in jih to spominja na dom, v svoji objavi na družbenih omrežjih uporabijo oznako #whatishome«. S temi oznakami bomo izkazali solidarnost z vsemi tistimi, ki so dom zaradi takšnih in drugačnih okoliščin izgubili, in prispevali k boljšemu razumevanju stisk ljudi, ki morajo zase in za svoje bližnje poiskati nov dom. 

Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografija: Profimedia

Nova Jana že v prodaji

Jana

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri