Transmaščobe so posebna vrsta maščob, ki za delovanje človeškega telesa niso potrebne. Ravno nasprotno, številne raziskave so pokazale, da povečujejo raven krvnega holesterola in občutno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja ter drugih kroničnih bolezni.
Transmaščobe se naravno v hrani nahajajo v majhnih količinah. Tudi na prehranskih deklaracijah jih ne bomo našli. Pogledati moramo seznamu sestavin v živilu in poiskati delno hidrogenirano rastlinsko maščobo ali olje, to je namreč vir transmaščob.
V okviru raziskovalnega projekta so preverili obseg pojavljanja transmaščob v predpakiranih živilih v Sloveniji. Natančen pregled sestavin je pokazal presenetljivo velik obseg uporabe delno hidrogeniranih maščob pri nekaterih skupinah živil (instantne juhe, piškoti, rastlinske smetane, različni prigrizki, pecivo, žitne ploščice ...)
V preteklosti so za največji vir transmaščob veljale margarine, danes pa jih zaradi drugačne predelave skorajda ne vsebujejo več. Druga zgodba pa so margarine in margarinam podobne maščobe, ki jih uporabljajo za peko različni gostinski obrati. Živila, ki so naprodaj v pekarnah, delikatesah, slaščičarnah, restavracijah ... in so za marsikoga pomemben del prehrane. Vzorci trdih rastlinskih maščob v teh obratih so bili bistveno slabši. Približno ena tretjina margarinam podobnih maščob v živilskih obratih je presegla priporočeno količino transmaščobnih kislin, ki je 1 %.
Zakonodaja Evropske unije uporabe delno hidrogeniranih rastlinskih maščob v živilih še ne omejuje, so pa takšne omejitve uvedle posamezne države. Prva med njimi je bila Danska, kjer je že od leta 2004 prepovedano prodajati živila z več kot 2 g transmaščob v 100 g maščobe. Veseli nas, da se bo tem državam v 6 mesecih pridružila tudi Slovenija.
