Helsinki, poznani pod vzdevkom zimska pravljična dežela, prav v poletnih mesecih, ko dnevno svetlobo uživajo 24 ur na dan, zažuborijo na višjih frekvencah. Naj bodo vaša najljubša točka pobega do spektakularnega arhipelaga finskega zaliva.
Helsinki so mesto z enim od najvišjih življenjskih standardov na svetu. Leta 2012 so celo s ponosom nosili naziv Svetovne prestolnice oblikovanja, a jih to ne ovira, da v sebi ne bi nosili kančka skandinavske hudomušnosti in igrivosti. Statistika pravi, da vsak Finec letno v povprečju poje kar 14 litrov sladoleda. To jih umešča na četrto mesto po porabi sladoleda na svetu (s čimer so za petami Ameriki, Novi Zelandiji in Avstraliji), zato je razumljivo, da ga v sladkih kornetih dobite skoraj na vsakem koraku.
Podobno kot v Sloveniji so se namreč majhni gurmanski kotički v zadnjih letih razkropili na vse konce in kraje. Zaradi vplivov številnih kultur v zgodovini severne nacije lahko v prestolnici preizkušate kulinarične dobrote od povsod. Zlasti če ste se v nekaj dneh bivanja že prenajedli prekajenega lososa oziroma finske kranjske klobase in zelja. Že ob prvem stiku z urbanim utripom se boste otresli pričakovanj, da gre za intimno prestolnico, za zatočišče, kjer boste le redko naleteli na vrvež. Logistično dovršen sistem tramvajev in modernizirana infrastruktura vas bosta navdala s pridihom zahodnjaškega duha, čeprav gre na veliko koncih v resnici za posledico ruske vladavine, ki je jasno izražena na klasični ortodoksni ruski katedrali Uspenski z zlatimi kupolami.
Mesto je naklonjeno ležernemu pohajkovanju, kajti osrednji nabor znamenitosti si lahko ogledate preprosto peš ali na kolesu. Še preden vzamete pot pod noge proti dizajnerskemu distriktu, se lahko okrepčate v pekarni St. George, ki bo potešila brbončice in vas z minimalističnim dekorjem vpeljala v ulico aktualnih oblikovalskih smernic. Design district je sestavljen iz prodajaln notranjega dizajna, razumljivo je, da prevladujejo lokalni ustvarjalci, in številnih butikov, ki so kombinacija kavarne, razstavnega prostora in trgovine. Nedvomno vam bo dih vzel Oodi, pred kratkim prenovljena mestna knjižnica, katere zunanja podoba zelo spominja na ladijski trup; naj namignemo, da so v zgodnjih jutranjih urah, ko se mesto še prebuja, ali ob sončnem zahodu njeni obrisi še lepši. Domačini tam uživajo v urbani zelenici, od koder jih le nekaj korakov loči do muzeja sodobne umetnosti Kiasma. Z aktualno ekshibicijo Here you are ni atraktivna zgolj za turiste, temveč je zanimiva za vse, ki se želijo naužiti alternativno interaktivnega. Prav muzej je dobra izhodiščna točka do promenade (če se odločite destinacijo morebiti prihraniti za prihodnje leto, so priporočljivi poletni meseci, ko na njej odmevajo ritmi džezovskega festivala), od koder vas bo pot vodila do predela s katedralo Tuomiokirkko na Senate Squaru. Veličastna stavba je sinonim za poroke – kar je tudi razlog, da si njene notranjosti ne boste mogli ogledati, kadarkoli se vam bo zahotelo. Hiše značilnih barv ob četrti so bile sezidane v 19. stoletju in pred njimi vsako leto gostijo božični sejem. Od tam se lahko sprehodite vse do pristanišča (kjer si lahko ogledate še nekaj zadnjih ledolomilcev na svetu) in tržnice oziroma Market Squara, kjer vas bodo hodniki popeljali med stojnicami raznovrstnih avtohtonih specialitet.
In čeprav so Finci na vrhu lestvice po številu srčnih kapi na število prebivalcev v Evropi, jih to nikakor ne ustavi pred rednim obiskovanjem savn. Na podeželju ima celo vsaka hiša svojo. Za turiste, ki želijo preizkusiti to tradicionalno metodo razstrupljanja telesa, je v pristanišču, nasproti Market Squara, nedavno tega zraslo izjemno modernistično javno kopališče in savne. Löyly, strešna terasa v osrčju mesta, je najboljše mesto, da izkusite pravo finsko savno. Trajekte, ki so točni kakor švicarska ura in s katerimi se lahko večkrat na uro odpeljete do želenega otoka, lahko opazujete kar od tam in si po pristnem finskem razvajanju kar iz mestnega pristanišča organizirate celodnevni izlet na enega izmed bližnjih otokov. Matica je pod Unescom zaščiten otok Suomellina – kulturni zaklad, ki so ga začeli graditi v sredini 18. stoletja, ko je bila Finska še del Švedske. Pravšnja za celodnevno raziskovanje, če želite za seboj pustiti mestni vrvež. Ko se torej poleti stopijo plasti snega in noč postane dolga le nekaj bornih ur, se lahko vaše skladiščenje vtisov nadaljuje tudi v večernih urah. Odpotujte za nekaj dni ter se potopite v mešanico raznovrstnih kultur v enem izmed najbolj varnih mest na svetu, v mestu vzornih voznikov in solidarnih meščanov. In ne pozabite si privoščiti kozarca helsinške vode iz pipe – je najčistejša tovrstna na svetu.
