Ko slišimo besedi preobremenjenost in izgorelost, najprej pomislimo na kontekst dela in drugih obveznosti. Člani društva študentov psihologije so že devetič zapored pripravili enotedenski izobraževalni projekt Kako si?, ki se je letos osredotočal na za naš čas zelo aktualno problematiko – preobremenjenost.
Kaj ob tej priliki lahko torej rečemo o preobremenjenosti Slovencev danes, kaj vodi do preobremenjenosti in kaj lahko naredimo za svoje duševno zdravje?
»Bolj se ženemo kot prej. Nenehno se srečujemo z novostmi, novimi pričakovanji in standardi, ki jih želimo doseči. Zdi se, da moramo biti na tekočem o vsem, da lahko sploh ostanemo del sistema,« je pojasnila Eva Merkošek, vodja projekta in študentka petega letnika psihologije. Zaradi tega nenehnega spreminjanja in posledične negotovosti se več angažiramo, počnemo vedno več stvari, ob tem pa pozabljamo nase.
Zakaj?
Psiholog Janek Musek se je že pred približno 20 leti ukvarjal z vprašanjem, kakšne so psihične lastnosti Slovencev. Ugotovil je, da je povprečen Slovenec bolj nagnjen k introvertiranosti, kar pomeni, da smo bolj zaprti vase, bolj tihi, energijo usmerjamo vase namesto v okolje, poleg tega pa smo izjemno delavni in storilnostno naravnani. Ob vsem tem smo nagnjeni tudi k nevroticizmu, torej čustveni nestabilnosti in zaskrbljenosti. Povprečen Slovenec veliko premleva, bolj je nagnjen k doživljanju neprijetnih čustev.
Osebnostne lastnosti seveda vplivajo na to, kako se spopadamo s stresom in obremenitvami v življenju. Obstaja namreč razlika, ali bomo na stresorje gledali kot na izziv ali kot na grožnjo. Če v spremembah in nalogah v okolju konstantno vidimo določeno grožnjo, potem se lahko znajdemo v stanju kroničnega stresa. Kronična izpostavljenost stresorjem in neučinkovito spoprijemanje z njimi pa lahko pripelje do izgorelosti, izgube imunske odpornosti, psihosomatskih težav in slabšega zadovoljstva z življenjem.
Kaj to točno pomeni?
Kadar smo konstantno v pogonu, se lahko začnemo vesti kot roboti in nismo v stiku s tem, kar sploh počnemo. Od 70 do 80 odstotkov svojega dneva preživimo izgubljeni v svojih mislih, ne opazimo, kaj se dogaja v nas, občutek imamo, da gre življenje kar mimo nas. Problem nastane, če se ne ustavimo, ker ne dobimo tistega odmora, ki nam da čas za razmislek o tem, kaj se dogaja in kaj počnemo. Posledica tega se kaže v našem počutju, saj postanemo razdražljivi, utrujeni, nenaspani, pojavijo se glavoboli, bolečine v ramenih in križu, pogosti so napadi tesnobe in depresivna občutja, včasih tudi napadi joka.
Kaj narediti? Zakaj pustimo, da se to dogaja?
»Gostje okrogle mize, psihologinja dr. Nataša Dernovšček Hafner in zdravnika Klemen Rebolj in Vilijem Ščuka, so poudarili, da nas telo opozori na to, da izgubljamo ravnovesje. Telo nam pošilja sporočila, vendar ga mi ne slišimo oziroma ga nočemo poslušati. Normalno je, da se moramo spočiti, če je telo utrujeno. Če telo ni spočito, tudi glava ne bo v redu delala. Glavna misel je ta, da si dovolimo biti tako pogumni, da poslušamo, kaj nam telo pravi in se na podlagi tega odločimo, kaj bomo naredili oziroma kako bomo kaj naredili,« je še povedala povedala Eva.
