Temna plat umetnosti ali ponarejeni blišč

13. 4. 2019 | Vir: Jana
Deli
Temna plat umetnosti ali ponarejeni blišč (foto: Igor Zaplatil)
Igor Zaplatil

Zagotovo ste se kdaj znašli v situaciji, ko ste si ob pogledu na kakšno svetovno znano umetnino zaželeli, da bi krasila steno vaše dnevne sobe.

Niste edini. A ker je original finančno številnim nedostopen, marsikdo poseže po alternativi – ponaredku. Na trgu je kar od 30 do 60 odstotkov ponarejenih umetnin, opozarjajo z razstavo muzeja zagrebške Policijske akademije, Lepota lažnega sijaja, na fakulteti za varnostne vede. Njen namen je izobraževanje in opozarjanje na kriminaliteto na trgu umetnin. Umetnine, ki so na prvi pogled videti kot prave, a imajo eno veliko napako – umetniki so storili kaznivo dejanje, jih ponaredili in prodali kot originalne, spet drugi pa kupujejo umetnine zato, da bi oprali denar, ki izvira iz nelegalnih poslov, na primer zaradi trgovine z drogo, orožjem ali drugimi kaznivimi dejanji.

“Po ocenah Interpola je v muzejih in javno dostopnih zbirkah najmanj 30 odstotkov ponarejenih slik, na črnem trgu in v zasebnih zbirkah pa naj bi bilo ponaredkov še vsaj enkrat toliko. Nekateri dosegajo izjemno visoke, tudi milijonske vrednosti,” je na odprtju povedal direktor zagrebške policijske akademije Dubravko Novak in dodal, da je bila pred leti celo hrvaški vladi ponujena slika znanega slikarja, ki je bila seveda zelo draga. “Ob preverjanju njene pris­tnosti pred nakupom so ugotovili, da je kopija, in ne original, zato je bila slika zasežena,” je dodal in opozoril, da je znanje o ponarejenih slikah in drugih umetninah ter kaznivih dejanjih, ki so povezana z njimi, zelo pomembno za policiste, prav tako pa morajo biti s tem seznanjeni tudi lastniki in kupci umetnin.

Pridobite vso dokumentacijo

Da Slovenci slabo skrbimo za svoje umetnine, pa je opozoril profesor Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede, ki se ukvarja s preučevanjem kriminalitete, povezane z umetninami. “Kot primer navajam recimo sliko impresionista Ivana Groharja Kozolec, ki je leta 2006 izginila iz slovenskega parlamenta in do danes še ni najdena. Potem so leta 2011 iz Loškega muzeja v Škofji Loki ukradli tri Groharjeva oljna dela v skupni vrednosti več kot 200 tisoč evrov. Trg umet­nin cveti, a hkrati s tem tudi cel kup organiziranih kriminalnih skupin, ki umetnine uporabljajo za zavarovanje poslov z drogo, pranje denarja, korupcijo, zavarovalniške dejavnosti …” je povedal, ob tem pa izpostavil tudi pomen dokumentacije, ki spremlja posamezno umetnino, kot so na primer certifikati o njeni verodostojnosti.

“V Sloveniji se veliko slik proda brez dokumentacije, tudi z namenom izogibanja davkom. Ljudje se premalo zavedajo, kako pomembno je imeti vse gradivo, ki o posamezni umetnini obstaja.” A to še ni vse, na kar morate biti pozorni pri nakupovanju umetnin. “Paziti je treba pri preverjanju avtentičnosti, ki naj bo dvakratna. Prvič za avtentičnost poskrbite že s tem, da kupite umetnino pri preverjenem prodajalcu, nato pa naj vam jo potrdi še kredibilni strokovnjak. Kot kupec lahko zahtevate forenzično analizo, pozorni pa bodite tudi na to, da umetnina ni ukradena,” dodaja Dobovšek.

Pozorni tudi na zadnjo stran

“Kupci o umetnini, ki jo kupujejo, mnogokrat premalo vedo, sploh tisti, ki jih kupujejo kot naložbe. Umetninam cena namreč konstantno raste,” je poudarila tudi Helena Bioćić, vodja in direktorica hrvaškega Muzeja policije, ki je obiskovalce popeljala po razstavi 38 slik in dveh skulptur zbirke. “Ponaredki so različnih kakovosti, od precej prepričljivih do amaterskih, ki so bili prav tako prodani za velike zneske. Zgodilo se je namreč že, da je nekdo izrezal sliko iz koledarja, dodal obrobo in malo dražji okvir, pa je nekdo nasedel in jo kupil. A to je res izjemen primer, večino ponaredkov ne spregledamo tako zlahka,” je pojasnila Biočićeva. “Ponarejevalci se večinoma zelo skrbno posvečajo prvi strani slike, pogosto pa pozabljajo na njeno zadnjo stran. Tam se namreč lahko najdejo povedne nalepke ali kakšne druge sledi, ki jih je mogoče uporabiti kot vodilo pri ugotavljanju izvora originala.”

Milenijci vlagajo v umetnine

Da svetovni trg z umetninami raste, pa je pokazala tudi nedavna raziskava, skupna študija sejma Art Basel in investicijske banke UBS. Anketa, ki jo je izvedla finančna analitičarka Clare McAndrew, je pokazala, da milenijska generacija kupuje umetnost pogosteje od starejših generacij, zlasti prek spleta. Promet na svetovnem trgu je tako v letu 2018 zrasel za 7 odstotkov, skoraj polovico kupcev pa predstavljajo posamezniki med 22 in 37 leti, med njimi tudi takšni, ki so v zadnjih dveh letih za eno umetnino plačali milijon ali več dolarjev. Tudi zaradi tega se organizatorjem razstave zdi pomembno ozaveščanje javnosti o tem, da umetnine kupujemo premišljeno in previdno. “Vsak lažni sijaj še ni dober sijaj,” je sklenil hrvaški veleposlanik v Sloveniji Boris Grigić. 

Besedilo: Katja Štingl // Fotografije: Igor Zaplatil

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju