Ko se ljudje prvič srečajo s tapkanjem, pogosto sprašujejo, zakaj se pri tapkanju osredotočamo na negativno. To, da se osredotočamo na negativno, ne drži, gre za to, da pri tapkanju poizkušamo biti iskreni.
Ker je namen tapkanja, da se postopno znebimo tistega, kar v svojem življenju nočemo, nočemo pa ponavadi nečesa, o čemer mi mislimo, da je negativno, je naš prvi občutek lahko ta, da tapkamo na negativno. Tega pa se večina od nas boji, saj so nas leta zasipali z idejo, da je pozitivno afirmiranje močno orodje za spremembo. Tisti, ki promovirajo afirmiranje nam obljubljajo, da če si nekaj želimo spremeniti, se je samo treba osredotočiti na to, kar bi radi bili ali imeli in si to ponavljati vsak dan. Redko pa nam pojasnijo, da afirmacije delujejo samo na zavedni ravni. To, kakšno mnenje imamo o sebi in kaj nam v življenju pripada, kar je z eno besedo, naš skupek prepričanj, pa imamo zapisano na nezavedni ravni. S tapkanjem pa želimo doseči prav ta nezavedna prepričanja, ki dejansko usmerjajo naše življenje in moč teh prepričanj s tapkanjem nevtralizirati. Šele ko popusti moč teh negativnih prepričanj, pa nastane prostor, da začnemo pozitivno afirmirati.
Naj zaključim torej tako: Tapkanje ni afirmiranje, zato pri tapkanju pozitivnih izjav ne uporabljamo toliko časa, dokler v njih zares ne verjamemo in do njih ne čutimo notranjega odpora. Tapkamo torej na svoje dejansko počutje in svoje iskrene misli, pa kakršnekoli ti že so. Tudi če so negativne so vaše in prav v tem je čar tapkanja, da se sprejmete tudi s temi groznimi misli in prepričanji. Šele, ko si jih boste dovolili zares slišati in čutiti, jim boste namreč dali možnost, da jih izpustite iz svojega življenja
Če še ne znate tapkati, se lahko naučite tukaj:
Z vami tapka Katja Drobež, izvajalka EFT, ki jo najdete tukaj.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
