Študija: Prenaglašenost nasilja v medijih nas dela bolj agresivne!

17. 4. 2017
Deli
Študija: Prenaglašenost nasilja v medijih nas dela bolj agresivne! (foto: profimedia)
profimedia

Nova študija univerze Iowa kaže, da ima obilica nasilnih vsebin v medijih znaten vpliv na povečano agresivno vedenje posameznikov (in to ne glede na kulturo).

Medtem ko so raziskovalci vestno merili stopnjo agresivnosti in empatije pri sodelujočih, so beležili še vplive agresivnosti iz okolja, ki so jih bili deležni. Med drugim jih je tako zanimalo, v kakšni soseski živijo, kakšna je tamkajšnja stopnja kriminalitete, koliko je vrstniškega nasilja, katerega spola so, v kakšnih razmerah živijo doma in ne nazadnje tudi: katere televizijske šove in filme gledajo ter katere video igrice najraje igrajo.

Raziskovalci so na vzorcu 2000 mladostnikov v Avstraliji, Nemčiji, Romuniji, ZDA ter na Kitajskem, Japonskem in Hrvaškem tako ugotovili, da pogosta izpostavljenost nasilnim vsebinam poveča agresivno razmišljanje in zmanjšuje stopnjo izkazane empatije. Učinki nasilnih vsebin v medijih lahko celo preglasijo ostale že znane rizične faktorje agresivnost, z eno samo izjemo: t.j. vrstniška delikvenca.

Izsledki raziskave so bili bolj kot ne jasni:

  • 28% vpliva na agresivnost posameznika ima stopnja agresivnosti, ki jo izkazujejo sovrstniki, s katerimi so mladostniki v stiku,
  • 23% vplivajo agresivne medijske vsebine, ki so jim izpostavljeni mladostniki,
  • s 17% sledi vrstniško nasilje,
  • 12% je odvisno od spola,
  • 11% od agresivnosti, ki je že prisotna v soseski, v kateri živijo,
  • 9% pa je posledica nasilja v primarni družini.

Soavtor študije, profesor psihologije na Iowa State University Douglas Gentile, je zaključke komentirala takole: »Izsledki študije kažejo, da gre nasilje v medijih uvrstiti med doslej znane faktorje tveganja za agresivno vedenje. Pri tem pa ne trdim, da si nasilje v medijih zasluži posebno obravnavo, temveč da gre njegov vpliv jemati prav tako resno kot tveganje, da posameznik prihaja iz nasilne družine. Človek namreč ne postane agresiven zaradi enega samega faktorja tveganja, temveč zaradi kombinacije več njih.«

Naj na tem mestu še dodamo čudovito priliko, na katero smo se spomnili ob prebiranju izsledkov zgornje študije, to je tisto ...

O dveh volkovih!

Tistega večera se je dedek iz plemena Cherokee odločil, da bo svojemu vnučku razkril resnico o večnem boju znotraj duše vsakega človeka.

Takole je povedal.

»Znotraj vsakega od nas živita dva volkova, ki se neprestano borita za svojo prevlado. Prvi je zloben. V njem domujejo jeza, nevoščljivost, obžalovanje, pohlep, aroganca, samopomilovanje, krivda, maščevalnost, podcenjevanje, laži, lažen ponos, superiornost in ego. Drugi pa je dober. Poln je veselja, ljubezni, upanja, miru, skromnosti, prijaznosti, dobrohotnosti, empatije, velikodušnosti, resnice, sočutja in vere.«

Vnuček se je ob dedkovi prepovedi zamislil in dedka vprašal: »Kateri od volkov nazadnje zmaga?«

Stari poglavar pa mu je odgovoril: »Tisti, ki ga hraniš.«

In kako vi hranite svoja volkova?

o dveh volkovih

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju