Štirje najbogatejši Indonezijci so bogatejši od najrevnejših sto milijonov prebivalcev, je pokazala nova študija nevladne organizacije za boj proti revščini Oxfam. Ob tem izpostavlja, da veliko ljudi ne uživa sadov gospodarskega razcveta države.
Indonezijski predsednik Joko Widodo ni izpolnil svojih obljub, da se bo boril proti socialni neenakosti prebivalcev. Prav tako ni pozval vlade, naj poveča porabo za javne storitve in korporacijam naloži plačevanje višjih davkov, so navedli v Oxfamu.
Indonezija doživlja ekonomski razcvet, med katerim se je zmanjšalo število ljudi, ki živijo v ekstremni revščini, hkrati pa se je v zadnjih 20 letih razkol med bogatimi in revnimi povečal hitreje kot v katerikoli drugi državi jugovzhodne Azije, kaže nova študija.
"Sadovi ekonomskega razcveta niso bili porazdeljeni enakomerno, milijoni ljudi so bili zapostavljeni," še navaja raziskava.
"Vse večji razkorak med premožnimi in preostalimi prebivalci je resna grožnja blaginji Indonezije. Če ne bodo preprečili neenakosti prebivalcev, bo odprava revščine veliko težja, družbena nestabilnost pa bi se lahko povečala," so opozorili v Oxfamu.
Skupno bogastvo štirih najbogatejših Indonezijcev je bilo v minulem letu vredno 25 milijard dolarjev. To je več kot skupno premoženje sto milijonov najrevnejših prebivalcev Indonezije, ki ima 225 milijonov prebivalcev, so še dodali.
Glede na lestvico najpremožnejših revije Forbes so trije najbogatejši Indonezijci tobačni tajkuni - brata Michael in Budi Hartono in Susilo Wonowidjojo.
Nova študija kaže, da se je neenakost med Indonezijci začela povečevati po izbruhu azijske finančne krize leta 1997, kot je država uvedla bolj odprto gospodarsko politiko. Z njeno pomočjo so lahko najvplivnejši v času gospodarske rasti želi največje dobičke.
Oxfam krivdo za vse večji razkol med debelino denarnice prebivalcev pripisuje neučinkovitemu davčnemu sistemu in šibkemu šolskemu sistemu.
Indonezijska vlada je sicer januarja objavila obširen program za zajezitev socialne neenakosti prebivalcev, ki vključuje pomoč revnim kmetovalcem in ribičem, izboljšanje davčnega sistema in več priložnosti za strokovno izobraževanje.
