Start-up podjetja: Številni so poklicani, a redki izbrani

Ali ste se kdaj pogovarjali s kom, ki vam je ponujal bogate možnosti za karierni razvoj in vam pri tem zagotavljal, da ne potrebujete izkušenj, še manj pa formalno izobrazbo? Vse, kar potrebujete, je minimalni finančni vložek, ki vam bo zagotovil 'ekskluzivno vstopnico' v svet le nekaj tisoč izbrancev, ki največ dela opravijo takrat, ko mastne dobičke vsak mesec nakazujejo z enega na drug bančni račun? Kljub temu da ste v življenju prav gotovo že imeli tovrstno izredno priložnost in ste ob uvodu malce zastrigli z ušesi, naj vas potolažimo. Takšna kariera dejansko obstaja. Seveda z določenimi popravki.

Postanite sam svoj šef. Toda pozor!

V medijih lahko človek dandanes v glavnem prebira le slabe novice. Tudi tiste, povezane s svetovnim gospodarstvom. Toda po drugi strani živimo v informacijski dobi. Nikoli prej namreč še ni bilo tako lahko obogateti kot na začetku 21. stoletja. Si želite postati sami svoj šef? Biti izključni gospodar svojega časa?

Graditi kariero in se pri tem izogniti čerem, ki so jim izpostavljeni nesrečniki brez zvez in poznanstev? Če pustimo ob strani posle iz uvoda, ki so preveč mikavni, da bi bili resnični, na tem mestu hitro naletimo na besedo start-up.

Tudi v Sloveniji gre za izraz, ki ga lahko v zadnjem času pogosto slišimo. V pogovornem jeziku bi ga najlažje razložili kot podjetje, ki je nastalo z minimalnim finančnim vložkom ter sredstvi in se uspešno razvilo v globalnega igralca. Zdi se, da so start-upi popularni, ker največkrat spominjajo na filmsko zgodbo o Rockyju. Boksarju, ki mu je uspelo izključno po zaslugi volje, trdega dela, lastne iznajdljivosti in kančka sreče. Ko nadobudni novopečeni podjetnik prebira zapise o 'startupovcih', ki jim je zares uspelo, ga hitro prime, da bi tudi sam praktično sredi ničesar 'vzgojil svojega virtualnega mačka Toma' oziroma postavil globalni, več milijonov vreden koncern in bil že naslednji dan popoln gospodar svojega delovnega časa. Toda pozor! Statistično gledano več kot devet izmed desetih tovrstnih podjetij propade v prvem letu svojega obstoja.

Kot pravijo Američani – 24/7

Ker večina ljudi največkrat meni, da njihovi nadrejeni nimajo pravega razumevanja za svoje zaposlene in njihov prosti čas, je njihov ideal vezan na prosto razpolaganje s svojim časom. V tej luči se zdi ustanovitev lastnega podjetja, ki bo hitro preraslo slovenske okvire, idealen recept. Toda že kratko srečanje z Urošem Čadežem, ki je postavil na noge znamko Xvida, malce umiri začetni val tovrstnega navdušenja.

Hitro namreč postane jasno, da naš sogovornik načrtovanje svojega časa jemlje silno resno: »Končno smo se ujeli. Sicer ravno na praznični dan, ampak za start-upe žal ni praznikov,« nam je malce v šali precej bolj pa zares na začetku pogovora svoj delovnik predstavil nekdanji računalniški animator, ki je vrsto let deloval v Londonu, ob vrnitvi v Slovenijo pa ni našel pravega okolja za nadaljnji karierni razvoj. Ker so mu bili od nekdaj pri srcu 'gadgeti', se je lotil razvoja svojega.

Nastalo je večfunkcijsko stojalo za Applovo ploščico iPad, s katerim je znamka Xvida požela več nagrad: »To področje me je od nekdaj zanimalo. Pri tem se nisem kaj prida oziral na konkurenco na trgu. Če želiš biti najboljši, je vsako okolje zahtevno,« pravi Uroš, ki je moral na začetku med drugim razrešiti tudi velike, z logistiko povezane izzive.

Pri tem pa tudi enačbo, s katero imajo veliko težav tudi največji svetovni koncerni: »Žal je tako, da je danes edina prava alternativa proizvodnja v Aziji. Na tem področju pa človek hitro naleti tudi na posnemovalce, ki tvoj izdelek kopirajo in ga na trgu potem ponudijo ceneje.

Vsi sestavni deli za naše izdelke zato nastanejo v različnih tovarnah, nato pa jih v končni izdelek sestavimo v Sloveniji. Pri tem uporabljamo orodja in zapleten delovni proces, ki smo jih razvili sami.«

Ustanovitelj Xvide pa pravi, da je to le del mozaika, ki ga je treba sestaviti, če želiš doseči uspeh: »Vse skupaj je tako kot pri klasičnih podjetjih. Zavedati se moraš, da potrebuješ odličen poslovni načrt oziroma, kot pravijo v ZDA, 'business canvas'. Narediti dober izdelek je le delček v celotnem procesu.«

Uroš Čadež v šali pravi, da bi se, če bi začel od začetka, stvari lotil povsem drugače. Toda kljub trnovi poti je potrdil stereotip, ki se dotika vseh pravih start-upov: »V prvih letih je šlo za borbo za preživetje v pravem pomenu besede. V zadnjih dveh mesecih pa se je naša prodaja z novimi izdelki povečala za 20- do 30-krat. Nagrade so nedvomno prisotne, če si vztrajen.«

Tukaj pa srečamo še en stereotip, ki drži v primeru Xvide: »Vzdušje pri nas je gotovo zelo drugačno kot v klasičnih podjetjih. Tudi na področju nagrajevanja sodelavcev smo zelo odprti. Bolj kot formalno izobrazbo cenimo tisto pravo energijo posameznika, doseganje zastavljenih ciljev in željo po nenehnem učenju in napredovanju.«

Danes, ko berete te vrstice, imate srečo. Uroš med širitvijo svojega globalnega podjetja namreč išče okrepitve, in sicer v obliki industrijskega oblikovalca ter komercialista.

Ko je v 'tvojem kotu' nekdanja številka 1 svetovnega tenisa

Med slovenskimi start-upi je v globalnem pogledu eden izmed tistih z najbolj prepoznavnim ambasadorjem oziroma ambasadorko gotovo tisti, ki ga je ustanovil Marko Filej. Nekdanji tenisač, pozneje pa kljub mladosti v številnih bitkah prekaljeni podjetnik je namreč s svojo poslovno idejo navdušil eno izmed najbolj prepoznavnih športnic na svetu, nekdanjo prvo tenisačico sveta, Ano Ivanovič. Ta je v začetni fazi odigrala tudi zelo pomembno vlogo pri promociji platforme, kjer lahko sleherni ljubitelj športa, ne glede na to, kje na svetu je, dobi svojega profesionalnega trenerja, specialista za določeno disciplino, s katerim nato sodeluje prek svetovnega spleta.

Ustanovitelj podjetja trainers4me športno priznava, da tudi v poslovnem svetu kanček sreče pride še kako prav: »Kdor si želi ustanoviti svoj start-up, mora biti izjemno vztrajen, saj se bo gotovo srečal s številnimi ovirami in izzivi. Po drugi strani pa mora imeti izkušnje tudi s klasičnimi podjetniškimi nalogami, kot je vodenje bilanc. Resen projekt je tudi izredno težko začeti brez zadostne količine finančnih sredstev. Pri tem pa je treba vedeti, da so podjetja, ki dobijo pomoč investitorjev, zelo redka. Sam sem imel, preden sem se lotil tega izziva, na voljo nekaj denarja iz prejšnjih projektov. Obenem pa sem imel razvejeno mrežo osebnih stikov. Toda vseeno sem imel veliko sreče, da se je za našo idejo navdušila Ana, ki je v podjetje nato vložila tudi svoj kapital.«

Pri tem je zanimiva še ena stvar. Marko je začetno idejo nadgradil in na spletu ustanovil še novo platformo onlinegym4me, kjer je poudarek na športni vadbi. Tako je povsem zvest pravilu, ki pravi, da v podjetništvu nikoli ni časa za počitek, temveč mora podjetje nenehno slediti utripu trga.

Takšnega produkta preprosto ni bilo

Res je zanimivo, koliko produktov in storitev, ki pozneje postanejo uspešnice, nastane iz preproste potrebe. Oziroma dejstva, da je posameznik želel imeti neko stvar, in ker je na trgu ni mogel kupiti, jo je izdelal sam. Takšna zgodba se skriva tudi za tistim slovenskim start-upom, ki polni vrstice svetovnih medijev predvsem poleti, ko je vse bolj priljubljeno supanje oziroma deskanje z veslom.

Gre za razmeroma nov šport, v katerem slovensko podjetje orje ledino, oziroma kot pravi eden izmed njegovih ustanoviteljev, Sebastjan Sitar: »SipaBoards smo ustanovili jeseni 2015, po tem, ko me je lastna izkušnja pripeljala do potrebe po supu, ki bi imel pomožni motorni pogon. Na dopustu se je namreč hčerka težko varno vrnila na obalo z običajnim supom, ker je bil tok premočan.

Ker tovrstnega izdelka ni bilo na trgu, sem se povezal s strokovnjakom za elektronski pogon in pozneje še z drugimi člani ekipe, s katerimi smo skupaj pripomogli k uspehu in oblikovali SipaBoards v podjetje, kakršno je danes.«

V začetku so se odločili za množično financiranje: »Za ta korak smo se odločili, ker smo presodili, da je to najbolj optimalna pot – zagotavlja doseg široke množice morebitnih kupcev, omogoča največjo medijsko izpostavljenost in hkrati testiranje trga.«

Glede na to, da so deske z oznako SipaBoards tehnično zapleten izdelek, je bila največji izziv serijska proizvodnja. Še eni vizionarji, ki so slovensko poslovno žilico postavili na zemljevid sveta, ob pogledu nazaj prav tako ugotavljajo, da je v deželi pod Triglavom težko začeti z ničle. Predvsem na področju financ.

Od pionirskega dela na komercialni televiziji do butične proizvodnje

Matej Kurent sodi med tiste posameznike, ki so pomagali na noge postaviti komercialno televizijo Pop TV. Pozneje ga je karierna pot zanesla tudi v sklade tveganega kapitala.

Njegove izkušnje so se nato v celoto sestavile v obliki podjetja Calypso Crystal: »Vedno (še kot otrok) sem rad počel in izumljal nove stvari. Zame ni bilo večjega 'adrenalina' kot uresničiti kakšno zamisel. Največja ovira je vedno, kako naj potencialni kupci sploh izvedo za tvoj produkt. Največ energije gre v to, da najdeš svoje kupce. Potrebna je vztrajnost. Pripravljenost na ekstremna čustvena nihanja: od evforije do popolne potrtosti; sposobnost videti nekaj korakov naprej. Ampak tako je pri vsakem start-upu. Če pogledaš nazaj, ti je vse jasno. Ko gledaš naprej, pa je prihodnost zelo zamegljena.«

Ustanovitelj podjetja, ki izdeluje butične dodatke za mobilne naprave in jih prodaja v 50 državah sveta, sicer pravi, da slovensko okolje ni nič drugačno kot druga okolja: »Tudi drugje je dostop do denarja omejen.« Ker je pot do uspeha pogosto zelo trnova, ne preseneča, koga si je Matej Kurent na začetku samostojne poslovne poti vzel za vzor: »Zame so vzorniki vsi, ki imajo voljo in pogum (ne glede na uspeh!) narediti nekaj novega, začeti kaj novega oziroma preizkusiti nekaj, kar še ni bilo doseženo.«

Pa vi? Ste iz pravega testa?

Besedilo: Boštjan Belčič
Foto: Shutterstock, arhiv podjetij

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord