Sreče ne moremo uloviti, temveč jo moramo doživeti!

1. 2. 2017 | Vir: Jana
Deli
Sreče ne moremo uloviti, temveč jo moramo doživeti! (foto: Shutterstock)
Shutterstock

"Človek, ki naredi vse, da je njegova sreča odvisna od njega samega, in ne od nekoga drugega, je sprejel najboljši načrt za srečno življenje." - Platon

SREČO-LOV

Sreča je nekaj, kar si vsi želimo, po njej hrepenimo in se podimo za njo vsak dan znova. Marsikaj lahko preberemo in slišimo o sreči, izjava znanega tibetanskega duhovnega vodje dalajlame pa pove veliko: »Glavni smisel življenja je iskanje sreče.«

Kaj pa v resnici je ta izmikajoča se stvar, ki si jo vsi želimo? Kako doseči srečo in to stanje ohraniti? Pri sreči zagotovo ne gre samo za intenzivno doživljanje prijetnih občutkov, če bi to držalo, bi bili uporabniki drog najbolj srečni ljudje na planetu. Izkaže se, da je iskanje kratkotrajnih užitkov kot način doseganja sreče jalovo početje. Obstaja nekaj pomembnih načel, ki se jih lahko naučimo, da bi bili srečnejši in ostali srečni v vsakdanjem življenju.

PRAVLJICA O SREČI

Kakšne so zaključne besede v vsaki pravljici? Se jih spomnite: »In živeli so srečno do konca svojih dni.«

Toda happy end (srečni konec) ni značilen le za pravljice. Kaj pa filmi iz Hollywooda? Ali se ne končajo skoraj vedno s srečnim koncem, ko dobro premaga zlo, ljubezen razreši vse težave in junak premaga zlobneža. Ali ni to tudi skupna značilnost znanih TV-nadaljevank in novel? Radi imamo srečne konce, ker nam družba narekuje, kakšno naj bi bilo življenje: polno zabave in veselja. Se to res sklada z vašimi življenjskimi izkušnjami, ali se vam zdi realno, da je v življenju vse prijetno in pozitivno? Toda poglejte, stvari, ki jih v življenju na splošno najbolj cenimo, prinašajo cel razpon občutkov, od prijetnih do neprijetnih. Resnica o življenju je, da v medsebojnih odnosih, poslovno in na vseh drugih področjih nenehno doživljamo vsa ta čustva, kar je osnova, da se učimo in napredujemo v 'šoli življenja'.

KAJ JE (PRAVA) SREČA?

Beseda sreča ima dva zelo različna pomena. Navadno jo enačimo z občutki ugodja, veselja ali zadovoljstva. Podobno kot drugi občutki občutki sreče nikoli ne trajajo dolgo. Ne glede na to, kako močno se jih oklepamo, se nam vsakič izmuznejo.

Drugi pomen besede sreča je bogato, polno življenje. Ko usmerimo aktivnosti na stvari, ki so nam zares pomembne in so povezane z našimi osebnimi vrednotami, takrat naše življenje postane polno in ima smisel. Takrat izkusimo mogočne občutke zadovoljstva in vitalnosti, ki niso občutki kratkotrajnega ugodja, temveč nekaj, kar nam da vedeti, da smo živeli polno življenje. Čeprav nam takšno življenje prinese veliko prijetnih občutkov, nam bo prineslo tudi neprijetne, kot so: žalost, strah, skrb, jeza. Tako je tudi prav, če hočemo živeti polno življenje, bomo izkusili cel spekter človeških čustev.

NAPAČNE DOMNEVE

Večina naših domnev o sreči je povsem napačnih. Znanstvene raziskave so pokazale, da imamo celo vrsto napačnih prepričanj o sreči, in posledično izkrivljeno zaznavo o sreči in o tem, kaj nas dela srečne oziroma nesrečne. Izsledki raziskav so pokazali, da sreča ni odvisna od spola, izobrazbe, starosti, materialnega bogastva, kraja, kjer živimo itd. Številne študije o sreči so pokazale, da večina izmed nas redko zazna, da smo srečni, predvsem smo dobri v tem, da vemo, kdaj smo nesrečni. Raziskovalci so ugotovili, da je v povprečju za običajnega posameznika bolečina ob izgubi nečesa trikrat do štirikrat večja kot pa sreča takrat, ko to stvar ima. Zelo nenatančni smo pri pravilnem presojanju, kaj nas dela srečne ali nesrečne. Torej ne samo da je bolečina ob izgubi našega mobilnega telefona veliko večja kot pa veselje ob nakupu, temveč je naša ocena, da bo užitek ob nakupu telefona presegal bolečino ob izgubi povsem zgrešena. Zdi se, da se motimo na oba načina. Tudi naš spomin na minule dogodke je povsem nezanesljiv, zelo slabo se v resnici spominjamo, kaj nas je naredilo srečne ali nesrečne v preteklosti.

DOSEGANJE SREČE

Če poskušaš postati srečen, ti ne bo nikoli uspelo, kajti tako kot za druga čustva velja tudi za srečo, da je ne moreš pridobiti, lahko samo 'si srečen'. To nam pove, da sreče ne moremo doseči same po sebi, temveč je sreča stranski produkt posebnih življenjskih izkušenj in doživetij. Ko večina ljudi išče srečo, v resnici išče ugodje: dobro hrano, več spolnosti, več časa za TV in filme, dobro zabavo, zanimiva potovanja, nakup novih stvari, nova znanja. Zavedati se moramo, da je ugodje povezano s srečo, vendar ni vzrok za srečo.

Sreča je proces, v katerem postane naša idealna inačica naš idealni jaz. To, da pretečemo maraton, nas naredi bolj srečne, kot če pojemo sladico. Dokončati izobraževanje za poklic nas naredi bolj srečne kot zmagati v novi zanimivi video igri. Zagon malega družinskega podjetja nas bo bolj osrečil kot nakup novega avta. Vse te tri zgoraj naštete aktivnosti, ki so nas osrečile, so zahtevne in naporne, vendar so za nas lahko ene izmed najpomembnejših trenutkov v življenju.

Za našo srečo ni poglavitno, da smo zaslužili veliko denarja z družinskim poslom, temveč gre za proces, v katerem smo premagali vse ovire skupaj z ljudmi, ki so nam blizu. In to je razlog, da nas poskušanje postati srečen neizogibno naredi nesrečne. Poskušanje postati srečen kaže na to, da nimamo še svojega idealnega jaza v sebi, nismo usklajeni s kvalitetami, kdo bi zares radi bili. Če bi že delovali iz našega idealnega jaza, ne bi čutili potrebe po poskušanju dosegati srečo. Ne gre za to, da je sreča sama po sebi v nas, sreča se pojavi takrat, ko začnemo slediti tistemu 'kar je v nas, kar je naša prava narava'.

OSNOVNA RAVEN SREČE

Psihološke raziskave o sreči so pokazale, da kadarkoli se nam zgodijo večji življenjski dogodki – kupimo stanovanje, diplomiramo, izgubimo službo, se ločimo, zadenemo sedmico –, se bo naša raven sreče ne glede na to, ali je bila povišana ali znižana, vedno po nekem času vrnila na neko osnovno raven. Naš um bo naravno sam od sebe to naredil tako, da bo prepričal samega sebe, da določene izkušnje niso bila tako dobre ali slabe, kot so v resnici bile. Rečemo si: »Izguba službe ni dobra, vendar imam zdaj več časa zase in družino.« To je nekakšen psihološki zaščitni mehanizem, ki nas varuje, in karkoli se zgodi, nas vrne na našo osnovno raven, ki smo je navajeni. Pomembno je, kakšna je vaša osnovna raven sreče ali je vaše naravno stanje sreče visoko ali nizko?

Dolgoletne študije so pokazale, da čeprav življenjski dogodki in zunanji vplivi ne vplivajo na človekovo osnovno raven sreče, pa se sama raven sreče razlikuje od posameznika do posameznika. Ugotovili so lahko, da vsak počasi premika svojo osnovno raven sreče na gor ali dol glede na to, kako živi svoje življenje. Prava skrivnost do sreče je (ne lepši videz, ne nakup trendovskih stvari, ne pomembna služba, ne nov partner) trajen dvig osnovne ravni sreče, na katero se bomo stalno vračali kljub dejavnikom v našem življenju.

KAJ POVIŠA NAŠO OSNOVNO RAVEN SREČE

Življenje je kot vožnja z avtom. Obstajajo številna mesta, kamor se lahko zapeljemo: nekatera med njimi so prijetna, nekatera neprijetna, nekatera so zanimiva in razkošna, druga dolgočasna in siromašna. Vsi domnevamo, da je naša sreča določena z mestom – atraktivno lokacijo, v katero se peljemo. Tako smo prepričani o tem, da porabimo večino življenja osredotočeni na vožnjo v najboljšo možno lokacijo in kako čim hitreje prispeti tja. Vendar so raziskave pokazale, da to, kam vozimo, ni tisto, kar nas dolgoročno naredi srečne. Tisto, kar v resnici poviša našo osnovno raven sreče, je občutek, koliko nadzora imamo nad vožnjo. Osebe, ki čutijo, da imajo malo ali celo nič nadzora nad tem, kam gredo, imajo nizko osnovno raven sreče ne glede na lokacijo in izkušnje, ki jih doživljajo. Osebe z občutkom popolnega nadzora nad tem, kam gredo, izkusijo visoko osnovno raven sreče ne glede na to, na katero lokacijo gredo.

Lahko ste bogati, slavni, imate vse, kar ste si želeli, toda če se počutite, da nimate nobene kontrole nad tem, recimo, da verjamete, da si tega ne zaslužite, boste nesrečni. Ste se kdaj spraševali, zakaj številne znane osebe in milijonarji postanejo odvisniki ali celo naredijo samomor? Tukaj imate odgovor. Lahko po velikosti premoženja spadate v srednji razred ali ste celo siromašni, imate slabo službo, toda če čutite, da imate nadzor nad svojim življenjem in usodo, boste srečni.

Skrivnost je v tem, da se naučimo imeti več nadzora nad svojim življenjem, da vemo, kam gremo, kje bomo končali in kako bomo prišli tja.

Naslednji koraki nam bodo občutno pomagali:

1. Prevzemite odgovornost za vse

Odgovorni ste za vse, kar se vam zgodi v življenju. Mogoče niste odgovorni za to, da se dogaja prav vam, toda vedno ste odgovorni za to, kako se boste odzvali. Dobre in slabe stvari se dogajajo vsem nam, tisto, po čemer se razlikujemo, je, kako to prenašamo in kaj se iz tega naučimo. Okoliščin ne moreš spremeniti, dokler ne verjameš, da imaš nadzor nad njimi. Nadzora nad okoliščinami ne moreš imeti, dokler ne prevzameš odgovornosti za njihov nastanek. Ko se vam kaj zgodi, se ne sprašujte: »Zakaj se je to zgodilo meni?« Vprašajte se bolj koristno vprašanje: »Kaj bom ukrenil glede tega?«

2. Ustvarite močno navado, da ste vedno pogumni

Verjetno je veliko stvari v vašem življenju, ki si jih želite storiti, pa vas pri tem ovira strah. Lahko je nekaj preprostega, kot vprašati določeno osebo za informacijo, ali pa kaj bolj pomembnega, kot je odločitev, da pustite službo in začnete svoj posel. Dejstvo je, da čim manj poguma imate, manj boste zaradi strahu v življenju delovali, tako boste imeli tudi manj nadzora nad življenjem in vaša osnovna raven sreče bo nižja.

3. Postavite si majhne in dosegljive cilje

Večina ljudi, ko si zaželi sprememb v življenju, poskuša narediti velike premike v kratkem času, to pa zahteva veliko volje in energije, zato hitro odnehajo in se vrnejo v stare vzorce vedenja. Posledica je, da sami sebi govorijo, da so nesposobni in ne zmorejo dosegati zastavljenih ciljev. Takšna sporočila znižujejo samozavest in zmanjšujejo možnosti, da se bo oseba lotila doseganja drugih ciljev. Nasprotno nam doseganje pravilno postavljenih ciljev dviga samozavest, vero vase in prepričanje, da bomo dosegli naslednji cilj.

4. Zmanjšajte zanašanje na zunanje potrjevanje

Zunanje potrjevanje je iskanje odobravanja in potrditev od ljudi ali stvari, ki so zunaj vas. Primeri zunanjega potrjevanja so: pravijo vam, da ste privlačni, da ste uspešni, da ste inteligentni, da ste najboljši itd. Pri zunanji potrditvi gre za videz ali kaj drugi mislijo o vas in je značilnost zahodne kulture.

Notranje potrjevanje izhaja iz postavljenih in doseženih ciljev ter meril, ki jih sami postavite. Notranje potrjevanje je neskončen vir in nekaj, kar lahko nadzorujete. Neposredno krepi samozavest, samopodobo in zvišuje osnovno raven sreče.

Zunanje potrjevanje je način, kako 'napihujete' svoj ego. Podobno je z drogo, za trenutek vam prija in potem, ko se konča, se pogosto počutite še slabše. Notranje potrjevanje je kot vožnja avtomobila, zunanje potrjevanje je atraktivna lokacija. Vedno bodite pozorni in preverjajte, da ste zanesljiv šofer svojega življenja, in ne samo turist!

Igor Gregorc

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec