Sreča ni pogojena z dvojino (in nekaj besed o mitu romantične ljubezni)

Včasih je največja sreča v trenutkih, ko si sam (foto: Profimedia) Profimedia
7. 10. 2018

Ideja, da popolne sreče ne moremo doseči sami, je nesmiselna. Je produkt romantičnih komedij in ljubezenskih pesmi, kar pomeni, da je le fiktivna premisa, kateri pa slepo verjamejo generacije ljudi.

Romantična ljubezen živi zgolj v pravljicah in romanih!
Dolgotrajna in srečna razmerja temeljijo na zrelejši ljubezni: prijateljstvu!

Avtorica knjige Sex and the City: Uncovered, ki poskuša tisto, kar smo videli v seriji, zdaj pokazati v realni luči, med drugim zapiše: "Nekateri moji najbolj osamljeni dnevi so bili, ko sem bila poročena."

Iluzija je torej razmišljati, da osamljenost in zmeda zbledijo, ko se nenadoma znajdemo v odnosu in dneve preživimo ob štetju obletnic in čakanju v vrsti za kopalnico. Razmerja ne pogojujejo sreče. So ljudje, ki so danes v popolnoma funkcionalnih razmerjih, a med svoje najbolj srečne dni štejejo trenutke, ki so jih doživeli, ko so bili samski. Ker ste lahko vedno zaljubljeni v življenje. Preberite si več o tem na Sensa.si.

O mitu, ki nas onesrečuje!

A kaj nas sploh sili v to pehanje za romantično ljubeznijo, če nas ta v resnici sploh ne more osrečiti? Še več. Vsi tisti, ki v mit o romantični ljubezni verjamejo, so neizogibno obsojeni, da bodo slej ko prej razočarani. In nesrečni. Zelo nesrečni.

Zoran Milivojevič je v svoji zbirki kolumen Ulovimo ljubezen na temo ljubezni med drugim zapisal: "Težava je v tem, da romantična ljubezen, kot pove že njeno ime, v resničnem življenju ni mogoča. Roman ni življenje in vzori iz romana niso dobri vzori za življenje. Zato je človek, ki v resničnem življenju pričakuje romantično ljubezen, preprosto obsojen na to, da bo v ljubezni nesrečen. Na eni strani je predstava, kaj bi se moralo zgoditi, da bi bila ta oseba srečna v ljubezni, na drugi strani pa je resnično življenje, ki ga ni mogoče vriniti v predstavo o romantični ljubezni."

Po mnenju Zorana Milivojeviča, dr. med., priznanega psihoterapevta, pisatelja in predavatelja, naj bi se ljudje, ki berejo romane, a pri tem vsaj z enim delom sebe ne razumejo, da berejo nekaj izmišljenega, na nek način samohipnotizirali s popačeno sliko o ljubezni in razmerjih: "Ko berejo besede, si v glavi ustvarjajo mentalne slike in jih nato gledajo tako, kakor gledajo resničnost. Zato v svoje nezavedno vpijajo obrazce, ki jim jih ponujajo romani. Tako si oblikujejo svoje formule ljubezni, ki jih pozneje poskušajo uresničiti v svojem ljubezenskem življenju."

Kratkotrajne zaljubljenosti (romance) seveda hitro popustijo pod pritiskom stvarnosti, žal pa ljudje, ki so okuženi z mitom romantične ljubezni "... to kratkotrajno iluzijo jemljemo kot dokaz, da je romantična ljubezen vendarle mogoča, in upamo, da bomo naslednjič našli nekoga, s katerim bo to zares trajalo." A se to, seveda, nikoli ne zgodi ...

Leta pa tečejo. Nato se naenkrat zavemo, da morda ni več najbolj pametno čakati na pravega ali pravo ... in se poročimo na vrat na nos. Žal takšni ljudje nato svojemu partnerju do konca skupnih dni zamerijo, ker 'ni dovolj dober', ne da bi vedeli, da mu s tem delajo veliko krivico, rezultat pa je veliko nezadovoljstva, prepirov, ogorčenosti, zagrenjenosti in včasih tudi nasilja.

Preberite si tudi Zoran Milivojević: 10 čustev, prepletenih z ljubeznijo

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri