Društvo srčne mamice povezuje šest mam z velikim srcem, ki vodijo dobrodelne akcije zbiranja denarnih prispevkov, igrač in druge opreme, s katerimi malim bolnikom polepšajo zdravljenje v bolnišnicah, tam zaposlenim pa lajšajo delo. V petih letih so za slovenske bolnišnice s pediatričnimi oddelki, varne hiše in materinske domove zbrale že vsaj 30 tisočakov.
Nina Berložnik in Natalija Škerl sta se spoznali v najstniških letih, ko sta skupaj obiskovali duhovne vaje. Med študijem ju je odneslo vsako na svojo stran in ohranili sta le bežne stike. Leta 2011 pa sta obe hkrati pričakovali rojstvo prvega otroka in njuno prijateljstvo je znova oživelo.
Med porodniškim dopustom sta na Facebooku zasledili prošnjo neke mamice, ki je morala s svojo hčerko dalj časa preživeti v bolnišnici, ali bi lahko odvečne igračke podarili nefrološkemu oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani, saj da tam igrač primanjkuje.
Dekleti nista razmišljali, temveč sta takoj stopili v akcijo: »Isti trenutek sva bili istih misli – želiva pomagati. Prijateljice sva prosili, naj pobrskajo med igračkami svojih otrok in odvečne reči podarijo. Odziv je bil neverjeten. Nabrali sva cel avto igrač, kock, knjižic in materiala za ustvarjanje ter vse skupaj marca 2012 dostavili na Pediatrično kliniko v Ljubljani. A igrače so še kar prihajale, ljudje so želeli pomagati tudi s finančnimi sredstvi in tako se je rodila ideja o ustanovitvi društva. Vse je potekalo ekspresno hitro, pridružila se nama je še Ines Bradeško, ki sva jo spoznali prek FB-skupine mladih mamic in ustanovile smo Društvo srčne mamice. Oglašala so se podjetja, posamezniki in skoraj nismo naletele na gluha ušesa. Vsi so nas spodbujali in pomagali po najboljših močeh,« se začetkov spominja predsednica društva Nina Berložnik.
Skupaj premikajo gore!
Ustanoviteljicam so se čez čas pridružile še tri srčne mamice Maša, Iris in Anja in društvu dodale nov veter v jadra dobrodelnosti. Čeprav vsaka od srčnih mamic prihaja z drugega konca države, imajo družine in prav vse tudi poklicno kariero, skupaj premikajo gore.
Tako so v petih letih delovanja obdarile že skoraj vse bolnišnice v Sloveniji. Podarile so igrače, material za ustvarjanje, stol za dojenje, črpalke za črpanje materinega mleka, senzor za neinvazivno merjenje kisika v krvi, tehtnico za novorojenčke, tehtnico za malčke, pižame, tetra plenice, bodije in hlačke s stopalkami, aparat za nadzor dihanja, termometer, 2 aspiratorja, pulzni oksimeter in še in še.
Vsak projekt za posamezno bolnišnico, materinski dom ali varno hišo je vreden okoli tri tisoč evrov, in ker vsako leto izvedejo dve akciji, trenutno poteka akcija zbiranja sredstev in rabljene opreme za otroški oddelek UKC Maribor, so v petih letih podarile že vsaj 30 tisoč evrov. Zanemariti pa ne gre niti opreme za otroke, ki je sicer rabljena, a za ljudi, ki živijo v pomanjkanju, ima veliko vrednost, pojasnjujejo srčne mamice.
Zakaj ne pomaga kdo drug?
Ob vseh mogočih nabirkah se pogosto postavlja vprašanje, kje so meje civilne družbe in kaj za družine v stiski sploh še stori država. S tem vprašanjem so se ob začetku delovanja srečale tudi srčne mamice, a Nina Berložnik odgovarja: »Nekako je to celo res, a tako pač je, naša odločitev je bila pomagati in nismo si postavljale vprašanj, zakaj tega ne naredi nekdo drug. Nikomur ni treba pomagati, mislim, ni prisiljen v to ali kakorkoli dolžan. Smo pa zelo vesele, saj imajo ljudje posluh in so dobrodelni, sledijo našim ciljem in nam pomagajo pri uresničevanju naših sanj.«
Za otroške bolnišnične oddelke darujejo predvsem posamezniki, pa tudi nekatera podjetja. Srčne mame pomagajo sicer tudi nekaterim družinam, katerih dejanske potrebe preverijo pristojne ustanove.
Če si sam, stiska še bolj stiska
Ker je društvo nastalo iz neformalne skupine mamic na socialnem omrežju, imajo razumljivo vse članice lastno izkušnjo materinstva in nekatere tudi pogostejšega bivanja na otroškem bolnišničnem oddelku, zato se jih stiske dotaknejo toliko bolj.
»Živimo v težkih časih. Vsi hitimo, vsi imajo kup težav, ljudje dnevno ostajajo brez služb, zbolevajo in se znajdejo v hudih stiskah. Takrat je hudo, če ostaneš sam, če ni nikogar, ki bi ti pomagal. Glede na to, da smo vse mamice, se nas stiske in bolezni otrok dotaknejo globlje, nekako se s tem poistovetiš in takrat si še bolj zavzet za delo, za kaj premakniti na bolje,« pravi Nina.
Ines Bradeško pa dodaja, da želi v očeh bolnih otrok narisati tako veselje, kot ga je sama videla pri svojem, ko je v roke prijel svojo najljubšo igračo: »Z našim društvom recikliramo na prvi pogled nepomembne predmete: igrače, knjige, nakit, oblačila v otroške nasmehe.« Pobudnice ob predaji zbranih sredstev vsakič znova občutijo hvaležnost in toplino. Ljudje v tem času praviloma preračunljivo razmišljamo, kaj bomo dali in kaj za to dobili, pogled srčnih mam pa je drugačen: »Me preprosto samo damo.«
Slavka Brajović Hajdenkumer
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
