Volterra v zahodni in Cortona v vzhodni Toskani sta etruščanski mesti na hribu z lepim razgledom na okoliško pokrajino.
Več stoletij sta bili odmaknjeni od glavnih prometnih poti, in sta še danes.
Vse to je Toskana
Toskana je geografsko, zgodovinsko in kulturno zelo veliko in raznoliko območje. Za kolikor toliko prepričljiv ogled celotne regije, ki se deli na severno, južno, vzhodno, zahodno in osrednjo Toskano ter Firence, bi potrebovali vsaj mesec dni. Poleg renesančne prestolnice so tu mesta, kot so Pisa, Siena, San Gimignano, Lucca, Cortona, Volterra, Arezzo, Pistoia in druga. Toskana ponuja veliko zgodovine, kulture in kulinarike, slovi po mehko zaobljeni gričevnati pokrajini s starimi kamnitimi hišami in značilnimi cipresami ob poteh. Tokrat si oglejmo manj znani Volterro in Cortono.
Toskanska kulinarika
Srednjeveške hiše v Cortoni na ulici Via Janelli so med najstarejšimi ohranjenimi v Italiji. Značilna zanje so previsna zgornja nadstropja, ki jih podpirajo tramovi. Sprehod po mestu turista hitro utrudi, zato se prileže tipično toskansko kosilo v eni od številnih oštarij. Lokalna specialiteta je meso znamenite toskanske svinje pasme cinta senese ali meso divjih svinj. Za prilogo postrežejo toskanske gobe, med njimi so tudi naši jurčki (v Italiji jim rečejo porcini), poleg pa ne sme manjkati kozarec toskanskega vina, ni nujno, da je ravno chianti.
Pod toskanskim soncem
V Cortoni ima počitniško hišo ameriška pisateljica Frances Mayes, avtorica uspešnice Pod toskanskim soncem. Na podlagi njenega romana je bila leta 2003 posneta kultna ameriška romantična komedija z Diane Lane v glavni vlogi. Govori o pisateljici, ki poskuša v Toskani preboleti ločitev. V Cortoni kupi staro hišo in jo obnovi, medtem pa se sestavi tudi njeno življenje. Frances Mayes je pozneje napisala še več knjig o Toskani. Silvia Baracchi, lastnica hotela Relais Il Falconiere ob vznožju Cortone, organizira kuharske tečaje, ki temeljijo na njeni kuharici The Tuscan Sun Cookbook.
Bronasti lestenec
Cortona je eno od najstarejših italijanskih mest – ustanovili so jo Etruščani okrog 800 pr. n. št., njihove sledi pa so še vedno vidne v temeljih mestnega obzidja. Cortona je mesto za sladokusce, saj se je treba nanj takorekoč povzpeti. Osrednja zanimivost je etruščanski muzej Museo dell'Academia Etrusca nasproti mestne hiše Palazzo Comunale z impresivnim stopniščem za sproščeno posedanje ob poletnih večerih. V muzeju hranijo etruščanske eksponate, med njimi je najbolj dragocen bronast krožni lestenec, ki ga krasi 16 oljnih svetilk in predstavlja materializirano podobo toskanskega sonca.
Meka iz alabastra
Volterro obdaja obzidje z ostanki antičnega etruščanskega zidu, za njim pa se skriva edinstveno mesto, zgrajeno večinoma v srednjem veku. Prvo, kar opaziš, so trgovinice in delavnice z izdelki iz 'božjega kamna' alabastra, mehke in prosojne kamnine, ki spominja na marmor – od drobnih predmetov, skodelic, krožnikov, do velikanskih okrasnih vaz in kipov. Mestni umetniki in obrtniki so iz alabastra sposobni izdelati prav vse. Volterro imenujejo tudi 'mesto vetra in skal', kar ji daje mističen pridih, ki ga boste najbolje občutili 31. oktobra na noč čarovnic, ko se mesto spremeni v eno samo veliko svetilko iz alabastra.
Večerna senca
Biser Volterre je etruščanski muzej Guarnacci, predvsem njegov najbolj dragocen predmet – droben kipec dečka iz brona. Razvpiti italijanski fašistični pesnik in publicist Gabriele d'Annunzio ga je poimenoval Ombra della sera (Večerna senca), saj ga je bronasti kip spominjal na dolgo senco, ki jo meče človeško telo v umirajoči svetlobi večernega sonca. Gre za 57 cm visoko in dober kilogram težko figuro iz 3. stol. pr. n. št. 10 let starega, golega dečka z nerealistično podaljšanim telesom. V 17. stoletju ga je našel neki kmet in ga uporabljal kot grebljico za žerjavico v ognjišču, vse dokler se v njegovo hišo ni zatekel neki premočeni arheolog, ki ga je ujela nevihta.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
