Ko pogled na prelepe cvetoče rastline izvabi solze v oči.
Solzenje, kihanje, smrkanje in drugi prehladu podobni simptomi so lahko posledica alergije na cvetni prah. Ljudi s senenim nahodom ali alergijskim rinitisom, ki so alergični na pelode različnih trav, dreves in plevela, je čedalje več. Po nekaterih ocenah ima seneni nahod okoli deset odstotkov prebivalstva in je posledica preobčutljivosti za v zraku prisotne alergene. Alergijski rinitis je najpogosteje sezonski, to pomeni, da imajo ljudje z alergijo na cvetni prah največ težav spomladi in poleti, ko je tega v ozračju največ. Lahko je tudi celoletni, saj rinitis lahko povzročajo tudi hišni prah, pršice, perje, živalska dlaka in podobno.
Ste se prehladili?
Ker so najpogostejši znaki senenega nahoda kihanje, smrkanje, pordele oči in solzenje, so bolniki spomladi videti, kot bi bili prehlajeni. Poleg prehladu podobnim znakom lahko ljudi z izrazitejšo alergijo pestijo tudi glavobol, splošno slabo počutje, tudi bolečine v sklepih. Alergija na cvetni prah je lahko samostojna bolezen, pogosto pa se ji pridruži še astma. Medtem ko prehlad navadno izzveni v desetih dneh, lahko seneni nahod traja več mesecev in se pojavi vsako leto ob cvetenju tistih rastlin, za katere je bolnik preobčutljiv.
Preobčutljivostna reakcija in dednost
Ko se posameznik sreča z alergeni, za katere je preobčutljiv, začne imunski sistem tvoriti protitelesa (imunoglobuline E - IgE) proti določenim vrstam cvetnega prahu. Ta protitelesa so v celicah nosne sluznice, ki ob vsakem stiku z alergenom sproščajo histamin, vnetni odgovor. Posameznik se posledično spopada z draženjem sluznice nosu, kihanjem, smrkanjem in podobnimi težavami. Alergijske bolezni so sicer ena od največjih nadlog v sodobnih družbah, eno izmed alergijskih bolezni naj bi imel kar vsak tretji Evropejec. Čeprav naraščajočo pojavnost alergij laiki pogosto pripisujemo onesnaženosti okolja, strokovnjaki poudarjajo, da je nagnjenost k alergijam zapisana v naših genih. Zato ni vprašanje, ali se bo pri posamezniku, ki je za alergijo dovzeten, ta pojavila, temveč kdaj in v kakšni obliki se bo razvila. Pojav alergij lahko napovejo že pri novorojenčku. Če v družini ni alergij, ima malo bitje 15-odstotno verjetnost, da se pojavi ena izmed oblik alergije. Če je alergičen eden od staršev, verjetnost naraste na 20–40 odstotkov, če jo imata oba, pa je verjetnost za pojav alergije že med 40 in 60 odstotki. Vendar na razvoj alergij vplivajo še številni drugi dejavniki.
Zdravljenje in samozdravljenje
Za lajšanje simptomov senenega nahoda se ljudje pogosto zatekajo k samozdravljenju, vendar strokovnjaki opozarjajo, da si lahko s tem velikokrat povzročijo več škode kot koristi, saj denimo s kapljicami za nos sicer izboljšamo vnetje nosne sluznice, vendar lahko stalno zoženje krvnih žilic v nosni sluznici prepreči izločanje izcedka in ob dolgotrajni uporabi povzroči okvaro nosne sluznice. Za zdravljenje blažjih oblik alergijskega rinitisa oziroma lajšanje simptomov se najpogosteje uporabljajo lokalni antihistaminiki v obliki sirupov in tablet. Pri težjih oblikah pa bolnike zdravijo s sistemskimi antihistaminiki. Zdravnik lahko bolniku predpiše tudi kortikosteroidna pršila za nos ali kapljice za oči. Če je bolnik alergičen na največ tri alergene, alergijo zdravijo tudi s terapijo hipersenzibilizacije, ko bolniku v podkožje injicirajo alergen in imunski sistem spodbudijo k tvorbi imunoglobulinov E, ki zavirajo določene alergene.
Bolje preprečiti kot zdraviti
Seneni nahod povzroča nekaj sto rastlin, najpogostejši alergeni pa so pelodi ambrozije, leske, jelše, topola, jesena, breze, platane, hrasta, trav, trpotca, pravega kostanja in pelina. Zato je prva pomembna informacija, kdaj cvetijo rastline, na katere smo alergični. Biometeorološko napoved, ki vključuje vse potrebne informacije o prisotnosti cvetnega prahu v ozračju, najdete na spletni strani Agencije RS za okolje. Po njihovih podatkih je trenutno najbolj aktualno pojavljanje cvetnega prahu trav. Na travnikih sta zacvetela tudi nizko alergena trpotec in kislica, padavine pa so pospešile zaključek sezone nekaterih dreves. V zraku bodo sicer še prisotni cvetni prah hrasta, bukve in gabra ter manjše količine cvetnega prahu divjega kostanja, cipresovk, oreha in višje obremenitve z iglavci, ki so za alergije manjšega pomena. Najboljša preventiva je vsekakor izogibanje tistim alergenom, ki nam povzročajo težave – seveda, kolikor se da. Pa zdrav življenjski slog in umirjenost misli, saj je znano, da alergije udarijo močneje, kadar smo pod stresom. Ja, tudi stres je, sicer z drugačnim principom delovanja, nekakšen alergen!
Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
