Splav: Pravica je zapisana v ustavi!

Ko človek sliši za postojnsko porodnišnico, se težko izogne priimku Merlo.

Pa ne le zato, ker jo vodi Aleksander Merlo, dr. med. Ampak zato, ker je Aleksander Merlo eden naših najbolj priznanih ginekologov in porodničarjev, ki se je poklicu zapisal pred skoraj štirimi desetletji. Ime postojnske bolnišnice je najprej ponesel po Sloveniji, nato pa še prek državnih meja. Ob nedavnih shodih proti splavu sva govorila o temeljni pravici žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok.

»To je tema, ki se ne sme izkoriščati v politične namene, ne glede na osebna prepričanja posameznika«, je jasen. »Dejstvo je, da ženske to pravico imajo.«

Ta pravica je zapisana v 55. členu Ustave RS, ki pravi: Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok.

»Ko govoriva o splavu, je treba povedati, da živimo v državi, kjer imajo ženske brezplačno na voljo več vrst kontracepcije, vključno s pokoitalno kontracepcijo,« pravi Merlo. To je tako imenovana jutranja tabletka, hormonski pripravek, ki se uporablja v primeru nezaščitenega spolnega odnosa ali v primeru odpovedi kake druge metode, denimo po pretrganju kondoma, in ni primerna za redno uporabo. »Želim povedati, da je nujno ozaveščanje. Že v osnovnih šolah bi morali mlade redno poučevati in opozarjati o možnostih zaščite pri spolnem odnosu, saj splav pri ženskah pusti posledice, če ne česa hujšega, zagotovo vsaj neugodne spomine.«

Je splav še vedno tabu?

»Ni več tako, kot je bilo včasih. Spomnim se časov, ko sem bil še specializant, takrat je bil to res tabu, sramota. Danes ženske na ginekološkem pregledu povedo, ali so že imele splav, koliko so jih imele. Včasih so ženske kar zmrznile, ko je ginekolog samo omenil splav.« A nekaj 'sramotnega' pri splavu vendarle ostaja.

»Ženske praviloma splavijo v ustanovah, ki so odmaknjene od kraja, kjer prebivajo.« Podatke o številu splavov na državni ravni vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje. V letu 2014 je bilo v Sloveniji 6.874 fetalnih smrti oziroma 15 primerov fetalnih smrti na tisoč žensk v rodni dobi. Med njimi je bilo 5 % zunajmaterničnih nosečnosti, 36 % spontanih splavov in drugih patoloških oblik nosečnosti ter 59 % dovoljenih splavov. Leta 2005 je bilo splavov 5.851, zatem pa vsako leto manj.

Zakonska ureditev o prekinitvi nosečnosti je primerna, pravi Merlo.

»Splav se lahko opravi do 10. tedna nosečnosti, po 10. tednu pa o abortusu odloča komisija, ki svoje delo dobro opravlja. Ne vidim razloga, da bi kdorkoli posegal ali spreminjal ta pravila.«

Če je nosečnost torej višja od desetih tednov, o umetni prekinitvi nosečnosti na prošnjo ženske odloča komisija prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti. Če se ženska ne strinja z odločitvijo komisije, ima možnost pritožbe na drugostopenjsko komisijo, katere odločitev je potem dokončna. Komisije se sestajajo vsak teden, tako da je dostopnost in možnost obravnave določenega primera praktično takojšnja. Prvostopenjske komisije imajo vse bolnišnice z ginekološkim oddelkom, drugostopenjska komisija pa je samo ena na Ginekološki kliniki v Ljubljani. Prepovedi v zgodovini niso prinesle nič dobrega, še opozarja Merlo, v medicini so prinesle mazaštvo in tega si ne želimo.

»Najhujše, kar se lahko zgodi, je mazaštvo ali pa opravljanje splavov na črno. Zato je prav, da je dostopnost do takšnega posega zagotovljena vsem ženskam.«

Splav je danes rutinski poseg

»Ko sem začenjal, smo splave opravljali v lokalni anesteziji. To ni bilo mučno le za žensko, ampak tudi za ginekologa, ki je opravljal poseg. Nočna mora! Če povem po domače, to smo delali skoraj na živo.«

Ženski so dali pomirjevalo in protibolečinsko zdravilo, težko si je predstavljati hude bolečine, ki so jih doživljale pacientke.

»Tisti posegi so pri ženskah res pustili hujše posledice, ker so si ženske bolj zapomnile to zares neugodno izkušnjo.« Vesel je, da danes abortuse opravljajo v kratkih splošnih anestezijah. Napredek medicine je prinesel tudi to, da je splav za ginekologe rutinski poseg.

»Pravil kljub temu ni. Zgodi se, da majhna operacija zaradi zapletov postane zahtevna. Nobenega posega ne smemo podcenjevati, ker gre za poseg v telo. Mlade ginekologe vedno učim, da ga ni posega, ki ga opraviš z levo roko. Vsako operacijo je treba jemati resno.«

Tudi izkušenim ginekologom, ki imajo kilometrino, se lahko med posegom kaj zakomplicira. Redko, a je možno. »In ko govorimo o mladih ženskah, ki še nimajo otrok, je možnost zapleta lahko obrememenjujoča za nadaljnje nosečnosti. Zato je prav, da jim pred splavom pojasnimo vse minuse, ki jih abortus lahko prinese.«

Postojnska porodnišnica je edina, ki ima v sklopu bolnišnice tudi ginekološko obravnavo na primarni ravni, drugje je to v domeni zdravstvenih domov ali zasebnikov.

»Ravno ginekologi na primarni ravni so tisti, ki se z ženskami več pogovarjajo, jih začutijo. Njihove ordinacije so primeren za kraj za pogovor o splavu in vsemu, kar abortus prinese. Ginekolog si mora vzeti čas, mora imeti občutek za žensko, ali je v stiski, ali potrebuje dodatna pojasnila, da sprejme pravo odločitev zase.« Zanositev je skorajda v vsakem primeru takšne ali drugačne vrste šok. Če gre za neželeno nosečnost, pa še toliko hujši.

»Ženskam, ki niso prepričane, ali bi obdržale otroka, rečem, naj razmislijo, naj prespijo in se odločijo. Tiste, ki se odločijo za splav, si praviloma ne premislijo.«

»Se ženske tudi zaradi kariere odločijo za splav?« vprašam. Vemo namreč, da se starost žensk ob prvem porodu viša. »Ženske predolgo čakajo, predolgo odlašajo z nosečnostjo, ker je kakovost jajčnih celic z leti vse slabša. Vsak organizem je seveda drugačen. Nekatere zanosijo tudi pri 50 letih, so zelo plodne. A o nosečnosti je pametno razmišljati vnaprej. Da se za splav odločijo zaradi kariere, bi težko rekel. Bolj zaradi nestabilnih partnerskih odnosov.« 

Možni zapleti pri ali po abortusu

• Močna krvavitev

Majhna krvavitev po splavu je normalna. Pri raztrganju materničnega vratu ali predrtju maternice pa se poveča tveganje za močno krvavitev, ki privede do šoka. Kadar se to zgodi, je potrebna transfuzija krvi. Močno krvavitev lahko povzroči tudi tableta za splav in pri eni izmed 100 žensk je potrebna operacija za zaustavitev krvavitve.

• Okužba

Okužba se lahko pojavi zaradi medicinskih inštrumentov v maternici ali pa zaradi plodovih delov, ki po pomoti ostanejo v njej (nepopolni splav). To lahko povzroči krvavitev in okužbo medenice in zahteva uporabo antibiotikov ali pa ponovitev splava do popolne izpraznitve maternice. Okužba lahko povzroči brazgotine na medeničnih organih.

• Anestezija

Zapleti med splošno anestezijo lahko povzročijo krče, zaplete s srcem in v skrajnem primeru smrt.

• Poškodbe materničnega vratu

Medicinski inštrumenti lahko prerežejo, raztrgajo ali poškodujejo maternični vrat. Vse to lahko povzroči prekomerno krvavitev, ki zahteva kirurški poseg.

• Brazgotine na materničnem tkivu

Kirete in drugi inštrumenti, ki se uporabljajo pri splavu, lahko povzročijo trajne brazgotine na materničnem tkivu.

• Predrtje maternice

Maternica se lahko preluknja ali pretrga z inštrumenti za splav. Nevarnost teh zapletov se poveča s trajanjem nosečnosti. Če pride do tega, je potreben večji kirurški poseg, vključno z odstranitvijo maternice (znano kot histerektomija).

• Poškodbe notranjih organov

Če je maternica preluknjana ali pretrgana, je prisotna tudi nevarnost poškodb bližnjih organov, kot sta črevesje ali mehur.

Besedilo: Maja Sodja // Fotografiji: Shutterstock, Goran Antley

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ