Čeprav po stabilnem partnerstvu hrepenimo, ostaja to za marsikoga nedosegljiv ideal. Ljudje smo družabna bitja in realizacija nas samih je mogoča šele v odnosih z drugimi ljudmi, kajti šele drugi nas učlovečujejo. Med vsemi odnosi, ki jih imamo s soljudmi, se zdijo partnerski za odraslega posameznika še posebej pomembni, saj naj bi nas življenjski sopotnik podpiral, nam stal ob strani, nas spodbujal, se z nami radostil in sočustvoval, ko gredo stvari narobe.
Toda v vsakdanjem življenju pogosto ni tako. Sopotniki si prepogosto križajo poti, se prerekajo, tekmujejo, bojujejo, zanemarjajo drug drugega, se ne sprejemajo, se ne slišijo, poskušajo drug drugega spreminjati.
Partnerski odnosi so nemalokrat tudi prepolni manipulacij, zlorab in nasilja. V Sloveniji se sicer tudi vse manj poročamo in pogosteje ločujemo. V letu 2017 Statistični urad RS tako poroča o 6.667 sklenjenih zakonskih zvezah in 2.531 razvezah.
V povprečju torej danes razpade vsak tretji zakon, delež samskih pa narašča. Pri tem je zanimivo, da družinsko življenje ostaja na samem vrhu lestvic vrednot.
Ko človek spremlja družabna omrežja, pa ta pokajo od partnerske in družinske sreče, med najbolj priljubljenimi oznakami (oziroma hashtagi) so namreč #love (ljubezen), #happiness (sreča), #family (družina) #familyiseverything (družina je vse), spet v modi so tudi pravljične poroke. Zdi se torej, da postaja trdno partnerstvo, zakonsko ali zunajzakonsko, vse trši oreh, hkrati pa ga idealiziramo. Dejstvo je, da so bile nekoč zakonske zveze stabilnejše in plodnejše. Ali so bile za zakonce tudi bolj osrečujoče, pa najbrž nikoli ne bomo vedeli, se strinja specialistka zakonske in družinske terapije ter terapevtka medicinske hipnoze Jožica Poličnik.
Pogovor in zvestoba
Eno izmed vedno aktualnih vprašanj, ki nimajo enoznačnega odgovora, je tudi, kaj uspešno sodobno partnerstvo pravzaprav sploh je. Je to predvsem posvečanje sebi in partnerski skupnosti ali danost, po kateri se dva dobro ujameta ali se pač ne, ker so med njima nepremostljive značajske razlike?
»Uspešno partnerstvo ni samoumevno, ker si z nekom v zvezi in si zato ljubezen brezpogojno zaslužiš. Ljubezen v partnerstvu je vrednota, za katero se je treba nenehno truditi. Uspešno partnerstvo zahteva, da sta partnerja prijazna, iskrena, poštena in zlasti, da si prizadevata drug drugemu kdaj ustreči, ne pa da v drugem vidita le osebo, ki naj bi izpolnila vse zahteve in želje,« pripoveduje Poličnikova, ki poudarja, da se moramo v partnerstvu po najboljših močeh truditi in ohranjati odprt dialog o podobnostih ter različnostih čustvovanja in dojemanja sveta.
Toda zdi se, da nam dialog o podobnostih še gre, težava nastopi v dialogu o različnostih. In te, kot bi se čez leta kopičile, vse dokler ne preplavijo celega odnosa in odženejo sleherne podobnosti, ki so nas v konkretno partnerstvo nekoč sploh priklicale.
»Kadar v partnerstvu pride do nesoglasij, je treba skupaj poiskati načine izražanja ljubezni, spoštovanja in sočutja. Ljubiti ne pomeni zgolj želeti, da bi bilo drugače. Sprotni in iskreni pogovori odpravljajo vsakodnevna nesoglasja in preprečujejo odtujenost, zamere in nerazumevanje. Za zdrav partnerski odnos je zvestoba prvi pogoj. Teh lastnosti se ne da naučiti zunaj odnosa, šele aktivno in odgovorno življenje v trajnem odnosu lahko daje rezultate uspešnega partnerstva. Pomembna osnova partnerstva je tudi medsebojno spoštovanje in spoštovanje svobode drugega. Ljubezen v zrelem partnerskem odnosu je veseliti se drugačnosti drugega in jo podpirati.«
Čustvena prtljaga
Apetiti in pričakovanja v potrošniški družbi so veliki in predvsem vedno novi. Ker se zdi vse mogoče in dosegljivo, hkrati marsikaj ni več dovolj dobro in postane nadomestljivo. Če se torej v službi ne moremo dovolj realizirati, jo zamenjamo. Če prijatelji niso po meri, poiščemo nove. Če partnerstvo ni osrečujoče, ga ustvarimo z nekom drugim. V sodobni družbi ima instant na številnih področjih torej prednost pred za vedno.
»Za trajen in trden partnerski odnos moramo biti na odnos v prvi vrsti pripravljeni oziroma čustveno zreli. Za to je treba mnogokrat še kaj razčistiti in ozdraviti čustvene rane in strahove, preden smo zares sposobni vzpostaviti zdrav in funkcionalen odnos, ki bo trajen in nas bo tudi osrečeval. Vanj namreč vstopamo vsak s svojo 'čustveno prtljago'. Ta je očem nevidna, vendar je lahko čustveno izjemno naporna, saj lahko vsebuje strahove, dvome, nerazčiščen odnos do svojega telesa, zamere, jezo, sovraštvo, zasvojenosti in mnogo drugega, kar pomembno vpliva na vsakodnevne odločitve. Posledice pa so lahko usodno razdiralne in se kažejo tudi v odnosih z najbližjimi,« opozarja družinska in zakonska terapevtka Jožica Poličnik.
Izmuzljiva trajnost
Hrepenenje po brezpogojni ljubezni nam je skupno, vendar strokovnjaki pravijo, da jo bomo v partnerstvu iskali zaman, saj da je partnerska ljubezen predvsem dogovor.
Nekakšen d. o. o.: »Seveda po brezpogojni ljubezni hrepenimo, ker si želimo, da bi nekomu pripadali, bili ljubljeni, hoteni in želeni. Vendar pa vzpostavitev in tudi vzdrževanje odnosa, ki nas osrečuje in izpolnjuje, zahteva zrelost, odločitev in zavezo, ki pomeni, da odnos jemljemo resno in da smo v njem pripravljeni sprejemati tudi določene kompromise. Poroka ali zunaj zakonska skupnost zahteva določeno čustveno zrelost in pripravljenost na izzive, ki jih prinaša starševstvo in skupno gospodinjstvo. Stvari se največkrat začnejo lomiti ravno pri starševstvu. Pojavnost ločitev je zato zagotovo večja pri parih, ki so se poročili pred starostjo 20 let, večja je tudi pri parih z minimalno stopnjo izobrazbe in nizkim dohodkom, otroci ločenih staršev prav tako najpogosteje vidijo kot rešitev stisk, ki jih prinaša zakon oz. partnerstvo, po modelu iz primarne družine, torej z ločitvijo oz. razpadom. Če se partnerja ne spoštujeta, ne cenita, če nista ponosna drug na drugega, si ne zaupata in če si nista več zanimiva, privlačna, se začneta spraševati, zakaj bi sploh živela skupaj. Danes smo ljudje prišli do tega, da ni več bistveno preživetje, bistven je odnos, ki ga je treba na dnevni bazi soustvarjati in prevzeti odgovornost za svoj čustven prispevek v njem.«
Poličnikova meni tudi, da so današnji zakoni zelo drugačni, kot so bili desetletja nazaj, saj se moški in ženske danes ne potrebujemo več zato, da bi preživeli. Za uspešno sodobno partnerstvo se je zato treba ozreti predvsem vase, razpakirati svojo čustveno prtljago in ozavestiti, da lahko spreminjamo le sebe. Dejstvo je, da sta za uspešen partnerski odnos vedno potrebna oba.
Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
