Slovo od Jerneja Šugmana: Legende živijo večno …

21. 12. 2017 | Vir: Story
Deli
Slovo od Jerneja Šugmana: Legende živijo večno … (foto: Goran Antley)
Goran Antley

Leto 2017 je črno leto za slovensko gledališče in kulturo. Po smrti Gašperja Tiča je v nedeljo igralski svet in Slovenijo šokirala nenadna novica o izgubi igralca Jerneja Šugmana. Jernej bi moral stopiti na oder Drame Ljubljana v predstavi Kralj Ubu. Vloga Ata Ubuja mu je lani prinesla tudi Borštnikovo nagrado na 51. festivalu Borštnikovega srečanja v Mariboru.

Vest o tragični smrti igralca je preplavila Slovenijo in Jernej Šugman je za seboj pustil veliko praznino na gledališkem področju, ki ga je zaznamoval in na katerem je postavljal mejnike v svoji dolgoletni karieri.

Jernej Šugman ni bil le dober igralec, oče in prijatelj, ampak tudi izvrsten interpret številnih vlog, ki jih je odigral. Morda sta bila njegov navdih prav njegov oče, igralec Zlatko Šugman, in mama Maja, ki sta ljubezen do odra sinu pokazala že v rani mladosti. Čeprav si je kot otrok velikokrat želel, da starša ne bi ob večerih odhajala od doma, in skrival ključe stanovanja, da bi ostali skupaj. Prav poklic igralca ga je nato premamil in že s petimi leti je nastopil ob očetu kot dimnikar v Krajevni skupnosti. Čeprav je bil otrok uspešnih igralcev, se je zavedal, da tovrstna družinska naveza ne prispeva k večji ustvarjalnosti in učinkovitosti. "Nihče na odru ne more nič narediti namesto tebe. Igralec je na odru vedno sam," sta bila z očetom istega mnenja. In res, Jernej si je igralsko pot ustvaril in zgradil popolnoma sam, čeprav so se njune poti na odrskih deskah še srečale.

Legende  živijo večno …

Ko je bil Jernej še študent na AGRFT-ju, sta z očetom nastopila v Mametovi igri Življenje v teatru in hitro je dokazal, da skriva v sebi svojevrsten talent. Že na akademiji je prejel študentsko Severjevo nagrado in Borštnikovo nagrado za mlade igralce. Svoj uspeh je zagovarjal s skromnimi besedami in ljubeznijo, ki jo je vdahnil v vsako vlogo.

"V vlogo se moraš zaljubiti, ker je to, da z njo dihaš, eden od pogojev za prepričljivost na odru," je dejal. To je Jernej opravljal tako dobro, da so se nagrade za njegovo delo vrstile. Kritiki so prepoznali njegov talent in tako je prišla še nagrada Prešernovega sklada. Ob gledaliških deskah pa so gledalci Jerneja vzljubili tudi pred malimi zasloni. Jernej je nastopil v vlogi Vesa v TV-nadaljevanki Teater Paradižnik. Kot Veso je imel ogromno oboževalcev in prav s tem 'neslovenskim' likom je zaznamoval še svojo televizijsko kariero. Lik Vesa je bil svojevrsten, morda nekoliko stigmatiziran, a se Jernej nikoli ni pritoževal nad vlogami, ki so mu bile dane. Vzel jih je kot nove priložnosti in nove izzive. "Nekdo ti mora dati priložnosti, da se pokažeš v različnih vlogah, in najmanj tako težko je odigrati komično vlogo kot tragično," je poudarjal v intervjujih. In njemu je uspevalo, ne glede na vse - ali je bil Ata Ubu, tašča v predstavi Ko sem bil mrtev, Hamlet, Otelo, Sizif, Ojdip, kralj Lear, Maks Komar ... ali pred kamerami, na malih zaslonih ali filmskih platnih.

Legende  živijo večno …

Ravno v tem obdobju je Jernej sodeloval v številnih predstavah in v vseh je imel glavno vlogo. Čez nekaj tednov bi moral uprizoriti zlodeja v predstavi Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Praznina, ki jo je Jernej zapustil v kulturnih krogih, bo velika in nenadomestljiva, saj je bil zagotovo eden od najprepoznavnejših in najboljših igralcev današnjega časa.

Besedilo: Mihaela Margan Kocbek // Fotografije Peter Uhan, Grega Gulin, Goran Antley, Aleksandra Saša Prelesnik, Igor Zaplatil, Helena Kermelj, Mediaspeed, Sašo Radej

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju

Nova Story že v prodaji

Story 51/2017

Story 51/2017, od 14. 12. 2017