Izbira bučnega olja je velika, prav tako razlike v ceni. Kaj pa kakovost? Na ZPS so v preteklosti prejeli številne pobude potrošnikov, da preverijo kakovost bučnega olja, zato so se odločili za primerjalni test.
V laboratoriju so preverili kakovost osmih vzorcev nerafiniranega bučnega olja, ki jih glede na anketo potrošniki najpogosteje kupijo. Cene za liter olja so se gibale od dobrih 10 pa vse do skoraj 30 evrov. Večina vzorcev se je na testu izkazala dobro, pa vendar je en izdelek zaradi prevelike vsebnosti ostankov pesticidov dobil najslabšo možno oceno, saj ni primerno za uživanje (podali so prijavo na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin).
Zmagovalec testa je slovensko olje, ki je bilo tudi najboljše v okviru mednarodnega testa, saj so tokratno testiranje izvedli v sodelovanju z avstrijsko potrošniško organizacijo, skupaj pa so preverili kar 27 bučnih olj. »Pred testom smo se spraševali, ali proizvajalcem res uspe zadostiti povpraševanju in za predelavo uporabljajo zgolj bučna semena, pridelana v Sloveniji, saj je za liter bučnega olja potrebnih od 2,5 do tri kilograme posušenih bučnih semen, kar pomeni približno 30 do 40 oljnih buč, ali jih morda dokupujejo zunaj Evrope. To smo preverili na testu, poleg tega nas je zanimalo še, ali so olja onesnažena z ostanki pesticidov, kakšne so njihove organoleptične lastnosti in ali so ustrezno označena.« je pojasnila vsebino testiranja Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Poreklo bučnih semen za kupca neznanka
Za slovenske potrošnike je poreklo živila eden najpomembnejših dejavnikov (Eurobarometer 2019) pri odločitvi za nakup. Čeprav glede na rezultate ZPS ankete 87 odstotkov potrošnikov od olja, ki je označeno s »štajersko, prekmursko, domače ali slovensko«, pričakuje, da so vse faze pridelave in predelave potekale v Sloveniji, tega tudi geografska oznaka ŠPBO (Štajersko prekmursko bučno olje) žal ne more zagotoviti. Saj tudi v tem primeru lahko bučna semena izvirajo z drugega območja. Poreklo semen (Slovenija) je bilo označeno zgolj na enem izmed osmih pregledanih vzorcev.
Test razkril, da večina prihaja iz Evrope
V preteklosti se je na testih potrošniških organizacij izkazalo neskladje med označbo in resničnim poreklom bučnih semen, zato so tudi na ZPS poreklo bučnih semen preverili v laboratoriju z analizo redkih elementov in izotopov. Rezultati kažejo, da so bila za proizvodnjo bučnih olj na testu uporabljena semena iz Evrope, najverjetneje iz Štajersko-prekmurske regije, kar je skladno z odgovori proizvajalcev.
… vsa z ostanki pesticidov
Poleg porekla bučnih semen so na testu preverili, ali so izdelki onesnaženi z ostanki pesticidov.
»Izkazalo se je, da prav nobeno od analiziranih bučnih olj ni bilo popolnoma brez ostankov pesticidov, najvišja vrednost pa je bila presežena le pri enem vzorcu.« je še pojasnila Nika Kremić.
Rezultate testa poiščite na www.zps.si, v app ZPStest ali v reviji ZPStest 7-8/2019
