Skriti biseri: Štanjel in vino

Skriti biseri: Štanjel in vino (foto: SHUTTERSTOCK) SHUTTERSTOCK
Vir: Jana
11. 11. 2018

V kraški vasici umetnosti, pršuta in vina se v vsaki kamniti hiši godi sto stvari. Če ste le živim zgodbam o nekdanjem življenju pripravljeni prisluhniti.

Vasico ščiti sv. Daniel

Med Vipavsko dolino in morjem je na griču nad kraško občino Komen srednjeveški zaselek iz 15. stoletja, ki je bil po drugi svetovni vojni povsem uničen, revitalizirali so ga šele v 70. letih prejšnjega stoletja, v zadnjih treh letih z obnovo gradu Štanjel pa se je v očarljivo kamnito mestece, ki je dobilo ime po zavetniku sv. Danielu, skozi izrazitejši razvoj turizma naselilo tudi življenje. Skupaj s Štanjelom danes dihajo umetniki, lokalni kmetje s svojimi slastnimi kraškimi pridelki in vinom in še okoli 50 stanovalcev, ki s posluhom za kraško tradicijo urejajo z brajdo in z venčki obdana pročelja svojih domov.

Čas na Krasu drugače teče

Obiskovalcem je v Palaciju na voljo ogled Galerije Lojzeta Spacala, ogled razstave o življenju enega najznamenitejših Kraševcev, arhitekta Maxa Fabianija, postanek v čarobnem Ferrarijevem vrtu z jezercem, ki so ga navdihnile Benetke, avtentična kraška hiša s kamnitimi žlebovi in skupnostnim vodnjakom in cerkev sv. Daniela, ki ima prav poseben zaobljen zvonik. Ugibanja, ali ponazarja škofovsko kapo ali pa je v srednjem veku zaobljen zvonik, ki lahko spominja tudi na minaret, mestece varoval pred turškimi vpadi, pa še danes burijo domišljijo. Čeprav je kamniti biser znotraj štanjelskega grajskega obzidja majhen, se boste v Štanjelu zadržali dlje, kot pričakujete, saj se tam ustavi čas.

Napredni arhitekt in župan

Župan Max Fabiani je pri svojih posegih v prostor povsem ohranil srednjeveški duh Štanjela, a ga hkrati prilagodil potrebam tedanjih prebivalcev. Tako je uredil dostop do mesteca z avtomobilom in se lotil večne skrbi kraških zaselkov – oskrbe z vodo. Max Fabiani pa je bil tudi dober pogajalec in zelo inovativen župan: »Nekako je dosegel, da so grad, ki je bil v dotlej v zasebni lasti, odkupile italijanske oblasti, in grad je prvič v zgodovini in vse do današnjih dni ostal javno dobro. V grajskem poslopju je dal urediti vrtec, šolo, občinske prostore, županski urad, knjižnico, zdravniško ordinacijo in celo kinodvorano. Fabiani je italijansko in nemško vojsko med drugo svetovno vojno prepričal, da Štanjela niso uničili, grad je šele ob koncu vojne minirala narodnoosvobodilna vojska,« je na vodenem ogledu predstavil Tom Ločnikar iz Javnega zavoda Komenski Kras.

Stoletna murva

Ko se naužijete sprehodov in razgledov, ki jih ponuja Štanjel, se lahko s Ferrarijevega vrta, ki ga je prav tako uredil Max Fabiani, sprehodite po Fabianijevi poti v sosednjo vas Kobdilj, kjer stoji njegova rojstna hiša. Nekoč se je mogočnemu rustikalnemu dvorcu iz 18. stoletja z več bivalnimi in številnimi gospodarskimi poslopji, ogromnim vinogradniškim posestvom in lastnim izvirom vode reklo pri Serenzetovih. Simbol domačije in družine je večstoletna Fabianijeva murva. Murva, katere mogočno deblo po obsegu meri kar 642 cm, je še danes nema priča družine Fabiani.

Oživljena Fabianijeva vila

Razpadajočo Fabianijevo vilo sta pred osmimi leti kupila zakonca Andrej in Blanka Malgaj in po načrtih gospe Blanke, po stroki arhitektke, dvorcu in vasi Kobdilj z okusom in skrbjo za najmanjše podrobnosti vrnila življenje. V vili Fabiani potekajo poročna slavja, kulturni in protokolarni dogodki, na voljo pa je tudi nekaj prestižnih sob. Družina Malgaj pa se je lotila tudi obnove 600 let stare vinogradniške posesti in skupaj s kraškim vinarjem Štoko obudila pridelavo posebne avtohtone sorte vina pikolit. Gre za zelo sladko, gosposko vino, kot je povedala Blanka Malgaj, ki ga pridelujejo iz sušenega grozdja in ki je imelo v 18. stoletju domovinsko pravico na francoskem in ruskem dvoru. Sladko in gosto vino, ustekleničeno v lične stekleničke z grbom Vile Fabiani, se pije skoraj po kapljicah, saj je tehnologija te nizko donosne vinske sorte dolga in zelo draga.

Praznik vina v Štanjelu

A ne le pikolit, Kras, s Štanjelom na čelu, ima še eno avtohtono vinsko sorto – vitovsko grganjo, belo suho vino s posebno aromo. Da sta na Krasu doma teran, vzgojen iz značilne rdeče kraške zemlje, in pršut, v katerega je ujeta kraška burja, pa ni treba posebej poudarjati. Pod vsemi belimi in rdečimi vini, ki jih kraški vinarji spremenijo v vrhunska vina, tudi v penine in likerje, pod pršutom, medom in božanskimi siri z brinovimi jagodami ali teranom ter drugimi kraškimi dobrotami se bodo šibile mize in stojnice na martinovo v Štanjelu. Javni zavod Komenski Kras vas zato med 8. in 11. novembrom 2018 vabi na štiridnevno martinovanje Praznik vina v Štanjelu. Na martinovanje v Štanjelu se lahko vse dni odpravite tudi z brezplačnim vlakom Slovenskih železnic.

Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Tatjana Splichal

Nova Jana že v prodaji

Jana

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri