Šentjanževka ne bi mogla biti bolj sončna roža, kot je, saj ji vlada sonce, ona pa cveti prav zdaj, v času poletnega solsticija, ko sonce sveti najvišje in najmočneje.
Čeprav svoj razcvet doživlja v obdobju ozvezdja Rak, pa je globoko povezana z vladavino Leva, saj se v njeni esenci skrivajo moč, energija in barva vročega poletja, ki ga ponazarja prav Lev.
Kresna rastlina
Med kresnimi rastlinami je bila poleg praproti za naše prednike najpomembnejša čarovna rastlina, saj so verjeli, da lahko z njeno pomočjo ozdravijo skoraj vse. Bila naj bi tudi sestavni del terjaka ali univerzalnega zdravila. Zapisi o recepturi tega starodavnega zdravila naj bi bili najdeni v obdobju vladanja cesarja Nerona (vladanje 13. 10. 54–9. 6. 68); menda ga je ta dobil od zdravnika Andromaha kot antidot proti zastrupitvam.
Čarovne moči
Rumeni cvetovi šentjanževke že po videzu spominjajo na sonce, zato so jo obešali na okna ali vrata, da bi zaščitili dom ali drugo poslopje pred udari strele, točo in nevihtami. Nasploh so verjeli, da ima moč, ki nas lahko zaščiti in varuje pred slabimi silami.
- Če jo nosimo pri sebi, nas varuje pred vročino in prehladi, privablja ljubezen v naše življenje, vojake pa naredi nevidne.
- Če jo naberemo ob poletnem solsticiju ali na petek in jo nosimo pri sebi, bo odvračala mentalne bolezni ter ozdravila potrtost in depresijo.
- Katerikoli del rastline, ki ga položimo pod blazino, bo neporočeni ženski skozi sanje sporočil, kdo bo njen bodoči mož.
- Uporablja se pri obredih in ritualih, ko želimo prepoznati druge čarovnike.
- Nekoč so jo celo držali pred usti obtoženih čarovnic, da bi iz njih prisili priznanje o čarovništvu.
Čarovniška priprošnja
O posebnem pomenu šentjanževke najdemo zapise tudi v čarovniških bukvah. Tule je del priprošnje šentjanževki, ki naj bi s svojo zdravilno močjo zasijala in pomagala pri zdravljenju.
»Svetloba, oh ti
ki svetiš tako svetlo,
se viješ po naših srcih in rokah -
oh, naj le širi ta zdravilna se svetloba
po vsej deželi naši!«
Ime
Šentjanževka je povezana z imenom svetega Janeza Krstnika, ki ima po katoliški tradiciji god 24. junija. Prav šenjtanževo ali ivanje pa praznujemo 23. junija, torej na kresno noč, ko so se naši predniki v poganskem času poklonili bogu Sonca Kresniku. Ker se je veliko poganskih in krščanskih praznikov 'prepletlo', so datumi in imenovanja malce različni, imena obrednih rastlin pa so tako dobila še kakšno ali več novih imen. Druga imena za šentjanževko so še: grilavec, ivanovka, janževka, kamenika, krčna zel, krvočistnik, zvonec.
Besedilo: Nina Kasandra Klun
