Se moramo res popolnoma odreči pšenici, mleku in sadnemu sladkorju?

Se moramo res popolnoma odreči pšenici, mleku in sadnemu sladkorju? (foto: shutterstock) shutterstock
24. 10. 2015

Prebavne težave delijo našo družbo na dve skupini: eni zelo skrbijo za svoje zdravje in so nadvse pozorni na prehrano, drugim pa gre na živce, da sploh ne morejo več povabiti prijateljev na večerjo, ne da bi šli prej po nakupih v lekarno. Kdo ima tu prav?

Nemška mikrobiologinja Giulia Enders pravi: »Oboji!«

Intoleranca je 'in'!

Zdi se, da je 'po novem' po paniki zaradi glutena na pohodu tudi intoleranca za laktozo in fruktuzo. Ljudje po svetu množično pustošijo svoje jedilnike le zato, ker se jim zdi, da bi morda lahko bili 'alergični' na določene vrste hrane, in ker so to nekje pred kratkim prebrali.

Grešni kozel: Laktoza

Pa vendar stroka pravi, da imajo le redki v sebi genetske zapise, ki jim že od rojstva otežujejo prebavo laktoze. To so tisti dojenčki, ki takoj po pitju materinega mleka dobijo hude driske. Po drugi strani pa drži tudi, da se 75% vseh ljudi sčasoma izklopi gen za prebavo laktoze.

  • »Razen v Zahodni Evropi, ZDA in Avstraliji velja drugod po svetu za redkost, če odrasli ljudje še lahko prenašajo mleko. Tudi v našem okolju pa se že pojavljajo prehranski izdelki brez laktoze, kajti po najnovejših ocenah ima že vsak peti Nemec intoleranco za laktozo. Starejši ko smo, tem večja je tudi verjetnost, da ne bomo mogli več razgrajevati mlečnega sladkorja – pogosto pa se pri šestdesetih letih niti ne spomnimo, da ib bilo napenjanje ali občasna driska lahko posledica rednega kozarca mleka ali slastne smetanove omake.«

Navkljub povedanemu pa je zmotno prepričanje, da potem sploh ne smemo več uživati mleka!

  • »Večinoma imamo v črevesju še vedno encim za razgradnjo laktoze, le da je njegova dejavnost pač nekoliko zmanjšana, recimo na kakih 10 do 15 odstotkov tistega, kar je zmogel nekoč. Če torej opazimo, da nam je v trebuhu lažje, če se kozarcu mleka odrečemo, lahko povsem individualno poiščemo tisto mejo, pri kateri se že začnejo težave. Košček sira ali smetna v kavi sta potem pogosto čisto v redu, prav tako mlečne sestavine slaščic.«

Grešni kozel: Gluten

Podobno velja za prebavo glutena, o katerem zadnja leta tako veliko beremo.

Pri čemer velja, da je eno celiakija, ki sproža huda vnetja in slabi živčni sistem, pri čemer prizadeti trpijo za hude bolečine v trebuhu, drisko, slabokrvnost, njihova rast v otroštvu je motena, pozimi pa so zelo bledi, spet drugo pa je preobčutljivost na gluten.

Celiakijo danes zdravimo tako, da pšenico, pšenične izdelke in druga žita z vsebnostjo glutena popolnoma izločimo iz prehrane, medtem ko pri preobčutljivosti za gluten pšenico sicer lahko jemo, ne da bi od tega staknili prevelike poškodbe tankega črevesja, vendar je zelo dobro, če ne pretiravamo.

Grešni kozel: Fruktoza

In to isto, trdi Giulia Enders, ki je tudi avtorica knjižne uspešnice Čarobno črevesje, velja tudi za najpogostejšo živilsko intoleranco – t.j. težave s prebavljanjem fruktoze. Za slednjo naj bi po njenih podatkih trpel že vsak tretji Nemec.

  • »Tudi pri intoleranci za ta sladkor poznamo pojave hude, prirojene preobčutljivosti, ko prizadeti že na najmanjše količine reagirajo s prebavnimi težavami. Večina ljudi pa ima bolj težave zaradi prevelike količine fruktoze. Največkrat o tem ne vedo prav dosti in se jim ob nakupovanju napis 'Vsebuje sadni sladkor' zdi živilo bolj zdravo, kot če piše samo 'Vsebuje sladkor'. Zato proizvajalci hrane radi sladijo živila s čisto fruktozo in tako dodatno prispevajo k temu, da naša hrana vsebuje več fruktoze kot kdaj prej.«

Eno jabolko na dan za večino (tudi občutljivejših) ljudi ne bi bil noben problem, če ne bi potem tudi kečap na pomfriju, sladkani sadni jogurt in omaka iz pločevinke vsebovali dodatne fruktoze.

Vas je zdaj zaskrbelo, ker v imenu zdravja vendarle pojeste dnevno zares veliko sadja, zdaj pa naenkrat tukaj berete, da ...

Giulia Enders je na tem mestu jasna: »Pri več kot 50 gramih fruktoze na dan (to bi pomenilo približno pet hrušk ali osem banan ali šest jabolk) so naravni prenašalci preobremenjeni pri več kot polovici ljudi. Če pojemo še več fruktoze, ima to lahko posledice na naše zdravje, kot so driska, bolečine v trebuhu, napihnjenost in tudi dolgotrajno depresivna nerazpoloženost. V ZDA je dandanes povprečna raba fruktoze že pri 80 gramih, medtem ko so še naši starši z medom v čaju, manjšim številom gotovih jedi in uživanjem normalnih količin sadja prišli na kakih 16 do 24 gramov na dan.«

Kaj torej storiti?

Do takrat, ko bo pod pritiskom dokazov, javnosti in stroke prehrambena industrija spremenila način pripravljanja hrane, gre popaziti zgolj pri količinah, ki jih zaužijemo, nikakor pa se nam ni potrebno (razen izjemoma in pod zdravnikovim nadzorom) popolnoma odrekati celim skupinam hrane.

  • »Mnogi ljudje pogosto postanejo pretirano previdni, kadar pri zdravniku izvedo za intoleranco za živila, opazijo pa, da se njihove težave zmanjšajo, kadar z jedilnika črtajo kako neprimerno sestavino. Toda potem ne jedo več nobenega sadja, nobenega žitnega ali mlečnega izdelka, kot da bi bilo vse po vrsti strupeno. Večji del teh ljudi pa v resnici občutljivo reagira zaradi prevelikih količin spornih snovi, in ne zato, ker bi bili popolnoma preobčutljivi iz genetskih vzrokov.«

Za več branja na to temo priporočamo nadvse poučno in prav zabavno knjigo Giulie Enders Čarobno črevesje - Vse, kar morate vedeti o najbolj prezrtem organ,

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri