Sandiju Čolniku v slovo: Odšel je 'gospod novinar'

Dolgoletni gostitelj nedeljskih večerov je pred male zaslone z imenitnimi gosti privabljal na tisoče televizijskih gledalcev. Karizmatični 'Gospod novinar' je poznal žanr televizijskega intervjuja in je svojim gostom vedno radovedno prisluhnil. Po načelu manj je več med intervjujem sebe nikoli ni postavljal na prvo mesto in tako iz sogovornika spoštljivo izvabil marsikaj zanimivega gledalcu.

Številni smo odrasli z Večernim gostom, legendarno nedeljsko večerno oddajo Televizije Slovenija, v kateri je Sandi Čolnik vselej skrbno izbiral domače in tuje goste, ki so s svojim delom ali osebnostjo zaznamovali čas in pros­tor. V prijetnem studijskem vzdušju se je priljubljeni voditelj s sogovorniki pogovarjal o njihovih življenjskih poteh in razmišljanju. Premišljeno, sproščeno, brez nepotrebnega teatra smo v družbi njegovega žametnega glasu dolga leta zaključevali teden. Z elegantnim, njemu lastnim slogom je v sedemdesetih vodil oddajo Monitor, še prej pa oddaji Kulturna panorama in Obzornik. Ali kot je na družbenih omrežjih zapisal njegov nekdanji kolega Branko Maksimovič: »Bil je spoštovanja vreden, ko je bila nacionalka spoštovanja vredna: poslovil se je Sandi Čolnik. Naj počiva v miru.«

Žametni glas

Prepoznaven glas Sandija Čolnika je bil najprej slišan na Radiu Maribor, v Ljub­ljano pa ga je privedel študij na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Pozneje je pravo zamenjal za novinarstvo, a zaradi predanosti delu študija lep čas ni končal. V tistih letih je bilo znanje pomembnejše od diplome, pripoveduje njegova mentorica pri diplomskem delu, prof. dr. Manca Košir: »Sandi Čolnik je bil že po vsej takratni Jugoslaviji znan in priznan novinar, ko sem ga začela nagovarjati, naj dokonča študij novinarstva, na katerega se je vpisal, a mu zanimivo delo ni bilo motivacija za pridobitev diplome. Kadar sem ga srečala, sem mu govorila, da bo njegov otrok imel zgled, če bo končal, kar je začel. Na fakulteto sem začela uvajati dvodelne diplome: iz praktičnega dela in teoretske argumentacije. Tako je Sandi, ki smo ga ljubkovalno klicali Čolnič po znamenitem liku iz Buten skale, za diplomo predložil svoj imeniten TV-intervju s slikarko Melito Vovk Štih in v prvem delu teoretsko obdelal in klasificiral žanr intervju. Vsem v komisiji je bilo v čast, ko smo pričevali njegovemu odličnemu zagovoru, na katerem smo znova gledali ta sijajni intervju z Melito in poslušali resno razlago kandidata Čolnika. Diplomiral je z odliko, kajpada!«

Kultura – navznoter in navzven

Čeprav kulturi zavezan predvsem na začetku televizijske kariere, ga notranja, človeška kultura, ki v televizijskem intervjuju tako ali drugače vedno pride na plan, nikoli ni zapustila. Tako priljuden, dostopno navaden in hkrati svetovljanski je bil Sandi Čolnik ne le v svojih intervjujih, temveč tudi med vodenjem različnih glasbenih festivalov, koncertov in drugih domačih in mednarodnih dogodkov. Nič kričavega ali egocentričnega ni bilo zaslediti v njegovem vodenju in zdi se, da bi se lahko od mojstra televizijskih intervjujev marsikateri aktualni televizijec resnično marsičesa naučil. Sandi Čolnik je bil, kot izhaja iz nekaterih virov, v vsej karieri – zanimivo – prejemnik le ene nagrade, in sicer nagrade Sklada Josipa Jurčiča za resnicoljubnost v novinarstvu. V utemeljitvi so takrat med drugim zapisali: »Ni veliko novinarjev, ki poskušajo v televizijskem mediju odkrivati njegove prednosti, koristnost in bogastvo izraza. Ena takšnih ustvarjalnih televizijskih osebnosti je na Slovenskem že nekaj desetletij Sandi Čolnik. Postal je že pojem, ki neizbrisno zagotavlja kakovost novinarskega dela, saj v vseh nastopih uresničuje evropsko raven svojih televizijskih sporočil.«

Gospod novinar

Sandi Čolnik je ostal zapisan svojim televizijskim intervjujem še dolgo po formalni upokojitvi in tu in tam smo ga še do pred nekaj leti srečevali na hodnikih televizije, se spominja urednik oddaje Tednik Igor Pirkovič: »Bil je intelektualec v pravem pomenu besede, poznal je področja svojih gostov, jim pariral v pogovoru in bil verodostojen. Če je bil gledalcu všeč ali ne, vsak ga je poznal, saj je v desetletjih izoblikoval in negoval svoj slog. Danes takih ni več.« Njegova mentorica prof. dr. Manca Košir pa o njegovi televizijski zapuščini pravi: »Njegovi intervjuji so bili nekaj posebnega. Ker je znal poslušati. In ker je bil v tem položaju tako eleganten, ležeren, dostojanstven. Pravi gospod. Zato so vsi njegovi intervjuvanci dobili avro imenitnosti. Tudi izbiral je sijajne sogovornike, ugledne gospode in redkeje gospe. Na nacionalko je prinašal svet, širok pogled, svetovljansko kulturo, imenitno je govoril tudi nekaj tujih jezikov, kar vse je dvigalo njegove pogovore nad provincionalno raven, na kateri tako pogosto obtičijo danes.

Skratka, Sandi Čolnik je eden redkih, ki sem mu vedno govorila 'Gospod novinar'. Slava in čast njegovemu spominu!« 

Slavka Brajović Hajdenkumer

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ