Petra Kapetanović Orlič je mlada inovativna kuharska mojstrica, ki s svojimi kreacijami razvaja goste v svoji restavraciji Peti 181 v centru Ljubljane.
Izhajate iz gostinske družine. Glede na to, da ste študirali dizajn, kuhinja ni bila vaša prva izbira. Kaj vas je pripeljalo nazaj v kuhinjo?
Tako kot v dizajnu je tudi v gostinstvu osnovni cilj užitek, občutek, da nekdo ustvarja zate. Skrbi za to, da ti je lepo. Igra dajanja, pri kateri izhajam iz lastnih izkušenj prejemanja, se mi zdi v kuhinji oziroma kulinariki, primerljiva z dizajniranjem. Hrana ne sme biti na mizi samo zato, da potešimo lakoto. Ko sedemo za mizo, napoči poseben čas. Čas, ko se pomenimo z najbližjimi, se zabavamo, osvajamo, morda dogovorimo za kakšen posel ali pa se le preprosto imamo fajn v najboljši družbi. Po študiju dizajna sem sprejela izziv družinskega posla. V naši restavraciji je tako prišlo do zamenjave generacij.
Veljate za inovativno in samosvojo kuharsko mojstrico oziroma chefinjo. Od kod črpate navdih za jedi?
Vedno sem bila nekoliko samosvoja in inovativna, ne le v kulinariki. Svojevrsten ustvarjalni nemir me je vedno potiskal iz kalupa vsakdanjosti. Vse to sedaj udejanjam v kulinariki, kjer se mi zdi spoštovanje strogih pravil preveč suhoparno. Drugačna oziroma samosvoja sem morda zato, ker sem z dalmatinsko krvjo v žilah rasla ob pogledu na Alpe, širino dojemanja prostora, v katerem živim in delam, pa sem s pomočjo lastne interpretacije dobila med študijem dizajna v Italiji. Navdih tako črpam iz duha, ujetega med Mediteranom in Alpami, med slovanskim svetom na vzhodu in romanskim na zahodu.
Od kod ime Peti 181?
Logo oziroma ime je nastalo v igri besed, začetnic mojega imena in priimka. Številke so vse skupaj povezale. Kako natančno in zakaj, pa naj ostane skrivnost.
Kdo je vaš najhujši kritik oziroma čigavo kritiko in pohvalo najbolj upoštevate, katera se vas najbolj dotakne?
Posebej se me dotaknejo mnenja tistih, za katere vem, da se spoznajo na kulinariko in imajo z njo bogate izkušnje, pa naj gre za gostince ali goste. Veliko mi pomeni pohvala priznanih in uveljavljenih kolegov. V gostinstvu pa seveda še vedno največ šteje zadovoljstvo gosta.
Pred kratkim ste kuhali za goste na gradu Prem v okviru projekta Zeleni Kras. Kako je bilo zapustiti svojo kuhinjo in pripravljati vrhunske krožnike v improviziranem okolju?
Tovrstno kuhanje ima seveda svoja pravila in zahteve, ki jih je treba obrniti sebi in zadovoljstvu gostom v prid. Improvizirala sem le toliko, da sem si dvignila pozitiven ustvarjalen adrenalin, s katerim si spodbujam kreativnost.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
