Čudovita stavba na koncu Glavnega mostu v središču Maribora je letos praznovala že 103. rojstni dan.
Ob odprtju je bila tehnološki presežek tudi z lastnim električnim generatorjem, medtem ko je preostala javna razsvetljava še delovala na plin. Glamurozna lepotica, ki je do leta 1919 veljala predvsem za nemško zbirališče, je bila prva in edina dunajska elitna kavarna na štajerskem koncu. Po drugi svetovni vojni je postala ljudska kavarna.
Za njenimi zidovi je vzniknila prenekatera ljubezen, vedo še danes povedati starejši obiskovalci Salona uporabnih umetnosti, ki danes deluje za njenimi zidovi. Menda se je na mestnih plesih v petdesetih in šestdesetih letih, ko so pete brusile dijakinje tekstilne šole in so jih po plesišču vodili kovinarji, rodila prenekatera legendarna ljubezenska zgodba. Na glasbenem odru pa so se kalili velikani slovenske popevkarske scene, med njimi Ivo Robič, Alfi Nipič ter Alenka Pinterič. V sedemdesetih letih so se vrata stavbe za meščane zaprla, saj je v njej zaživela igralnica, ki je bila namenjena tujcem.
Stavbi vračajo družabno življenje
stavba je od nekdaj veljala za center družabnih dogodkov. Po dobrih stotih letih živahne preteklosti zadnji dve leti vnovič postaja in ostaja stičišče kulture. Tokrat pod premišljeno taktirko mlade ekipe, ki Salon uporabnih umetnosti več kot uspešno vodi že tretje leto. »Znotraj kreativnih industrij je naša dejavnost sicer zelo cenjena, zunaj okvirjev pa niti ne. Zato smo se povezali, da lahko na trgu ponudimo močnejši in bolj celosten produkt. Ko delaš s tako veliko skupino zelo zavzetih ljudi, naletiš na prednost. Ta prednost je, da se lahko zgodi karkoli,« zagnano pove Polonca Podgoršek, predsednica kooperative in vodja gostinskega obrata. In res, velikokrat se zgodi nepričakovano.
Čez dan se lahko prepustite odlični skodelici kave, ki ji primaknejo piškot, srebate čaj iz starinske skodelice. V miru lahko preberete dnevno časopisje ali ob nevsiljivi glasbi pokramljate na zmenku. Med čakanjem prijatelja si lahko ogledate zanimivo razstavo ali si privoščite kos unikatnega nakita. Ob večerih stavbo včasih preplavijo zvoki svinga ali tanga in mladi po letnici rojstva ali mladi po duši se spet zavrtijo na plesišču. Tudi debatne okrogle mize so odlično obiskane, ob večerih, ko se zgodijo koncerti, pa je bolje imeti vstopnico kupljeno že kak dan prej. Kaj lahko se boste namreč za dogodek obrisali pod nosom, če ne boste dovolj hitri.
»Ne polnimo programa, ampak ponujamo to, kar mesto obogati,« z zanosom pove Martina Magdič, programska vodja Salona. »Ponujamo angažirane in tudi sentimentalne vsebine!« In prav sentimentalne vsebine imajo v Salonu uporabnih umetnosti posebno mesto, saj je povpraševanje po njih še posebno veliko.
Sodelovanje in odprtost
Starejši obiskovalci z zaposlenimi radi delijo svoje osebne zgodbe, povezane z nekdanjo kavarno. Včasih kdo prinese staro fotografijo, drugič le pomenljiv nasmešek. Najbolj odprti in radovedni pa so vedno turisti. Zgodi se, da kdo sramežljivo stoji pred vrati in omahuje, preden vstopi v kavarno ali obišče koncert. Turisti te težave nimajo, z veseljem vstopijo, z veseljem povprašajo, fotografirajo ali preprosto uživajo v odlični kavici. Obiskovalcev je veliko in močno se razlikujejo med seboj, tako po starosti kot po zanimanjih, večini pa je skupno to, da se radi vrnejo in da dogajanje radi komentirajo.
»Ko smo pred dvema letoma znova odprli vrata, smo poleg svoje zgodbe v zgradbo prinesli tudi pričakovanja meščanov,« pove Borut Wenzel, tehnični direktor Salona uporabnih umetnosti, odgovoren za umetniško podobo. Že res, da ima vsak od vpletenih svojo vizijo dela, vendar pa se zavedajo omejitev, ki jih postavlja prostor. Idej imajo veliko, se pa vedno potrudijo, da so prirejene prostoru, da preprosto 'padejo' v koncept. Skupno merilo ponudbe je kakovost in odprtost do sodelovanja in soustvarjanja z drugimi organizacijami.
Ustvarjalci so si edini, da je kritika dobrodošla. Pa ne le zato, da te nekdo potreplja po ramenu in si zadovoljen, temveč zato, ker radi ustvarjajo pozitivne družbene učinke. Delajo z ljudmi in predvsem za ljudi.
Prav to je ključ do njihovega uspeha, v dobrih dveh letih, odkar kooperativa deluje, so namreč ustvarili kar šest delovnih mest. Da že zdaj pišejo zgodovino, so ugotovili po simpatičnem naključju. V prodajnem programu so se znašle stare razglednice mesta Maribor, delo dveh mladih umetnikov. Eno izmed njih krasi slika stoletne stavbe in med zgodovinskim popotovanjem je izpostavljen tudi Salon uporabnih umetnosti kot del modernega časa.
Odlično ponudbo je prepoznala tudi Mestna občina Maribor, prek katere bodo letos lahko delno sofinancirali kulturni program. Ta bo znova narejen na premišljen in svojstven način.
Besedilo: Helena Kosi Odlak // Fotografija: Matjaž Wenzel, Slavko Rajh
Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije
