Revolucionarni glasbeniki v dvorani slavnih

17. 1. 2015
Deli
Revolucionarni glasbeniki v dvorani slavnih (foto: profimedia)
profimedia

Od učenih klasičnih skladateljev do uporniških rokovskih bogov – spoznajte deset glasbenih legend, ki so za vedno spremenili svet glasbe.

Vrstni red spodaj naštetih je zgolj naključen.

Gvido Areški

  • ITALIJAN
  • 991–neznano

Menih benedektinskega reda velja za izumitelja konvencionalne glasbene notacije. Opazil je, da si pevci gregorijanskih koralov težko zapomnijo melodijo, zato je razvil metodo za hitro pomnjenje. Ustvaril je solmizacijo (do-re-mi-fa-so-la), ki je postala temelj notacije v zahodnjaški glasbi. Gvidov vpliv na razvoj sodobnega glasbenega ustvarjanja je neizmerljiv, saj so si zgodnji skladatelji po njegovi zaslugi lahko zapisovali glasbene stvaritve.

  • Gvido Areški je ustvaril tudi sodobno glasbeno notacijo.

Ludwig van Beethoven

  • NEMEC
  • 1770–1827

Beethoven, eden najpomembnejših skladateljev vseh časov, je bistveno vplival na razvoj glasbe v prehodu iz klasicizma (18. stoletje) v romantiko (19. stoletje). Od 30. leta popolnoma gluhi skladatelj je postavil osnovo prihodnjim generacijam in ambicijam klasične glasbe. Slovi po dodajanju novih izraznih plasti in tehničnih manipulacij klasični obliki, pripisujejo mu tudi, da je ugled glasbe povzdignil celo nad literaturo in likovno umetnost. Leta 1824 je nastala 9. simfonija, Beethovnova najveličastnejša mojstrovina, ki v duhu njegovega humanističnega prepričanja izraža brezpogojno povezanost in bratstvo med ljudmi. Četrti stavek Beethovnove Devete je uglasbitev Schillerjeve Ode radosti, sedanje evropske himne.

  • Leta 1977 sta Beethovnovo glasbo kot enega največjih dosežkov človeštva v vesolje ponesli vesoljski sondi Voyager.

The Beatles

  • Britanci
  • 1960–70

S 600 milijoni prodanih glasbenih plošč po vsem svetu veljajo The Beatles ne le za najbolje prodajano skupino v zgodovini, temveč tudi za najvplivnejši in najpomembnejši glasbeni bend vseh časov, saj so fantje iz Liverpoola dosegli prelomne mejnike tako v svetu glasbe kot tudi v družbeni filozofiji in modi. Njihovo glasbeno ustvarjanje zajema različne žanre, vse od rokenrola in spevn ih pop balad do roka. Priljubljenost štiričlanske skupine je prerasla v nepojmljivo bitlomanijo, do tedaj še ne videno histerično oboževanje. Odlomek iz filma A Hard Day's Night s pesmijo Can't Buy Me Love velja za najzgodnejšo obliko danes skorajda samoumevnih glasbenih videospotov.

  • Album Sgt Pepper's Lonely Hearts Club Band je prvi britanski rokovski album, ki je imel na hrbtni platnici natisnjena besedila pesmi.

Madonna

  • Američanka
  • 1958–

'Material girl', znana po tem, da premišljeno spreminja svojo podobo in slog, že tri desetletja kraljuje na glasbenih odrih kot kulturna, glasbena in modna ikona. Madonna je sicer pogosto predmet spotike in zgražanja, toda s svojim glasbenim ustvarjanjem je na novo opredelila značilnosti pop glasbe. Ker je že od nekdaj nagnjena h kršenju pravil in zoperstavljanju družbenim normam, si je prislužila tudi status nesporne ikone gejevske skupnosti. Je najbolje prodajana glasbena umetnica vseh časov, vplivala je na delo Lady Gaga, Beyoncé, Rihanne in Britney Spears.

  • Po navedbah Forbesa bi lahko z zaslužkom zadnje turneje Madonna kupila 76 milijonov hlebcev kruha.

Frank Sinatra

  • Američan
  • 1915–1998

Eden najuspešnejših glasbenikov vseh časov velja za pevca, ki je postal prvi najstniški glasbeni idol. Mlada dekleta so drla na njegove koncerte, kričala in omedlevala. Preden se je pojavil Sinatra, so se nastopi večjih skupin le redko vrteli okoli glavnega pevca, na željo občinstva, ki je zahtevalo vedno več in več Sinatrovega glasu, pa se je to za vedno spremenilo.

  • V najstniških letih so mu zaradi brazgotine na spodnjem delu obraza nadeli vzdevek Brazgotinec.

Sv. HildegardA iz Bingna

  • Nemka
  • 1098–1179

Hildegarda iz Bingna je ena najzgodnejših skladateljic v zgodovini. Rimskokatoliška opatinja naj bi ustvarila enega najobsežnejših srednjeveških repertoarjev – vsaj 69 glasbenih kompozicij, med katerimi slovi predvsem po hvalnicah in misterijih. Eno njenih najosupljivejših del, moraliteta Ordo Virtutum, velja za prvo glasbeno dramo. Njene melodije ne izhajajo iz koralnih napevov, kakor je bilo sicer običajno, temveč so zelo izvirne, zapletene in umetniško okrašene.

  • Sv. Hildegarda je bila med dostojanstveniki vseh vrst čislana jasnovidka in prerokinja.

Michael Jackson

  • Američan
  • 1958–2009

Z inovativnimi pristopi do glasbe je 'kralj popa' zatresel same temelje dojemanja glasbenega sveta. Z glasbenimi videospoti, ki so presegli vse meje do tedaj videnega (vrhunec je dosegel z videom za pesem Thriller), je žanr spremenil v umetnost in znatno pripomogel k oblikovanju takrat še mladega glasbenega TV-kanala MTV. Populariziral je mega koncertne turneje – svetovna turneja za album Bad je obsegala 15 držav, pritegnila 4,4 milijona poslušalcev in prinesla skoraj 100 milijonov evrov, kar je do zdaj največji turnejski zaslužek.

  • Michael Jackson je posnel najbolje prodajani album vseh časov.

Bob Marley

  • Jamajčan
  • 1945–1981

Glasbenik z Jamajke se je nepričakovano znašel na plakatih, ki so krasili sobe številnih študentov po vsem svetu. Marley je reggae oziroma regi ponesel v popularne glasbene vode, postal pa je tudi navdih in idealističen borec zatiranih sonarodnjakov, ki so ga razglasili za preroka. Ker naj bi pomenil politično grožnjo, so leta 1976 nanj izvedli (neuspešen) atentat. V slavo se je povzpel iz revščine in ves čas ostal zvest samemu sebi in svoji glasbi. Njegov vpliv se v hiphopovski in rapovski glasbi čuti še danes.

Bob Dylan

  • Američan
  • 1941–

Ikonski Bob Dylan z značilno kitaro in orglicami, dobitnik Pulitzerjeve nagrade in številnih drugih, je na odru aktiven že več kot pet desetletij. Ljudsko glasbo je iz majhnih klubov ponesel na popularno glasbeno sceno. Njegove sporočilne pesmi so postale nesmrtne himne človekovim pravicam in protivojnim gibanjem, s čimer se je nenamerno ustoličil kot simbol socialnih nemirov. Njegova neizmerna ustvarjalnost pri pisanju pesmi je vplivala na številne generacije glasbenikov, vse od Davida Crosbyja do Brucea Springsteena. Med drugim je ustvaril šestminutno legendarno pesem Like A Rolling Stone, ki je spremenila splošno razumevanje tega, kako in kaj naj bi izražala popularna glasba.

  • Na univerzi v Minnesoti je Dylan pri glasbenem pouku dobil le zadostno oceno.

Seznam smo povzeli po pisanju revije Nepozabna zgodovina.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord