Resnične zgodbe: Kako je živeti kot vegan?

17. 3. 2018 | Vir: Jana
Deli
Resnične zgodbe: Kako je živeti kot vegan? (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Veganstvo je način življenja, je etična drža, gre za neškodovanje živalskim vrstam, okolju, zato se vegani izogibajo vsem živilom živalskega izvora. Kako pa se takšna odločitev kaže pri posamezniku vsak dan, prek življenjskega sloga?

V Sloveniji se statistika, ki bi nam lahko podala odgovor na vprašanje, koliko je veganov, ne vodi. A veganov je čedalje več po vsem svetu. »Za sosednjo Avstrijo obstaja približen podatek, da se število vegetarijancev in veganov skupaj giblje okoli 9 %. Največ jih je v starostni skupini od 29 do 39 let, to je 17 %. V Angliji naj bi se vegansko prehranjevalo okoli 550 tisoč ljudi, za ZDA se število giblje med 1 in 5 % prebivalstva, odvisno od vira,« razlagajo pristojni v Veganskem društvu. Kaj pa sploh pomeni »prestopiti« na stran veganov v praktičnem smislu, vsak dan? Kaj vse se spremeni? Splošno prepričanje je namreč, da je živeti vegansko veliko bolj zakomplicirano. Pa je res?

Kako in na katerih področjih se kaže »prehod« na vegansko stran, smo vprašali nekaj posameznikov, ki so se odločili, da postanejo vegani.

Zgodbe 5 veganov

Anja Radaljac

  • 27 let, pisateljica, kritičarka, prevajalka, piše blog Travožer

Anja Radaljac

Veganstvo: veganka je tri leta, prej od osnovne šole vegetarijanka

Zakaj veganstvo: Ko je izvedela, da v jajčni industriji piščančje samčke žive meljejo pri starosti treh dni, teličke pa pogosto že po dnevu starosti odpeljejo od mame, da lahko pridobivamo čim več mleka, telički pa so po 3–6 mesecih zaklani.

Čas za pripravo obroka: »Ko sem postala veganka, sem potrebovala manj časa za pripravo obroka. Osnova veganske prehrane so sadje, zelenjava, stročnice, oreščki in semena. Zelenjava je seveda hitreje pripravljena (pražena, kuhana, pečena ...) kot mesni produkti, sadje, oreščke in semena pa sploh lahko jemo z nič ali zelo malo priprave.«

Kuhinjski pripomočki: »Ničesar novega nisem kupovala. Najpomembnejše v veganski kuhinji je, da imamo dober nož za rezanje zelenjave in sadja. Sama uporabljam tudi poceni blender, namesto blenderja pa lahko uporabljamo multipraktik, ki je prav tako zelo pogosta kuhinjska naprava.«

Nakupovanje: »Sadje, zelenjavo, stročnice, žitarice, oreščke in semena lahko kupimo v vseh trgovinah pri nas – tudi v manjših, podeželskih krajih. Vedno boljša je ponudba izdelkov, ki so posebej označeni kot veganski; namaze, tofuje, sojine zrezke, jogurte, sire, sojino, riževo ali ovseno mleko, smetane ipd. lahko kupimo v vsaki nekoliko večji trgovini, ne glede na ponudnika. Čeprav ti izdelki niso potrebni za zdravo in uravnoteženo vegansko prehrano. Zadoščajo temeljna, nepredelana živila.«

Dopolnila: »Da, uporabljam B12. Gre za vitamin, ki nastaja z delovanjem bakterijskih kultur – nobena vrsta (tudi npr. krave, prašiči ipd.) ga ne 'izdeluje' sama.«

Prehranjevanje v restavracijah: »Veganka sem postala kot študentka in še naprej sem normalno jedla zunaj, na bone. Le nabor restavracij je bil nekoliko ožji. Kadar se znajdem v restavracijah, kjer nimajo veganskih menijev, običajno naročim šampinjone ali zelenjavo na žaru in krompirček ali riž, mešane zelenjavne solate, pico brez sira ipd. Nikoli še nisem šla iz restavracije lačna in obiska restavracij se nikoli, odkar sem veganka, nisem izogibala.«

Oblačila, kozmetika: »Vegansko kozmetiko po dostopnih cenah ponujata tako DM kot Müller, cenovno dostopna je tudi kozmetika Afrodita, ki ima veliko veganskih produktov. Cene kozmetike in oblačil ostajajo enake. Nekoliko težje je kupiti dobre veganske čevlje – te naročam iz tujine (Wills shoes, Vegetarian shoes). Cene so primerljive z večino slovenskih trgovin, a ne z nizkocenovnimi. Par čevljev stane v povprečju med 70 in 120 evrov.«

Odpoved razvadam: »Ne. Še vedno npr. uživam sladkarije – veganskih je veliko; tudi takih, za katere morda ne pričakujete, da so veganske. Npr. Bajadera, napolitanke Männer in Kraš, temne čokolade, piškoti Oreo, praški za puding ipd. Seveda je zdaj že dostopen širok nabor sladkarij, ki so posebej označene kot veganske in imajo identičen okus kot običajne, mlečne sladkarije (npr. čokolade znamke Veganz.)«

Megi Rožič

  • 30 let, doktorica literarnih ved, in ...

Domen Kozinc

  • 31 let, inženir elektrotehnike

Domen in Megi

Megi: veganka šest let, prej vegetarijanka

Domen: vegan pet let, prej od rojstva vegetarijanec

Zanimivost: Spoznala sta se zaradi veganstva, imela sta tudi vegansko poroko.

Zakaj veganstvo: Temeljni razlogi so bili pri obeh odpor do mesa, ljubezen do živali ter želja po zdravem in aktivnem načinu življenja.

Izleti, potovanja: »S tem načinom življenja le napolniva nahrbtnik s sadjem in že lahko greva na celodnevni izlet. Tudi ko potujeva, denimo nimava prebavnih težav, saj se izogibava pripravljeni, konzervirani hrani ali lokalnim specialitetam, jeva svežo zelenjavo in sadje v kosu.«

Lakota: »Morda v začetni fazi; takrat sva pojedla nekoliko večje količine hrane, predvsem sadja, tudi suhega, na splošno pa je občutek čisto nasproten, volčje lakote ni več, ni prenajedanja, ni utrujenosti po obrokih, energija ne pada tako hitro. Oba sva zelo aktivna in veliko se ukvarjava s športom, redno tečeva, hodiva, kolesariva ... in zelenjavno-sadno gorivo nama zelo ustreza.«

Oblačila, kozmetika: »Domen živi popolnoma brez vsakršne kozmetike. Skladno s prehrano sem predvsem jaz (Megi) opazila, da ne prenašam izrazitih vonjev, ki jih ima skoraj vsa kozmetika, zelo sem zmanjšala uporabo kozmetičnih izdelkov in ostala pri pičli peterici. Tako sem kvečjemu prihranila. Za umivanje uporabljam trdo milo, prav tako za lase in odstranjevanje ličil. Kar pa se dekorativne kozmetike tiče, sem si kupila tri kozmetična izdelka (puder, maskaro in svinčnik), ki so 'cruelty free'. S tem načinom prehranjevanja sva postala veliko bolj ekološka, odpadkov, razen bioloških, tako skoraj ni.«

Stroški: »Sploh niso bili višji, zdaj so veliko nižji, hrano nakupujeva večinoma v velikih količinah, tako sva pogosto deležna količinskih popustov; manj časa porabiva za nakupe, s takim načinom ustvariva manj smeti in na splošno sva postala bolj ozaveščena v smislu ekologije in skrbi za okolje.«

Odpoved razvadi: »Čisto nobeni. A zanimivo je, da se ti s pretežno sadnimi oz. zelenjavnimi obroki spremenita tudi okus in vonj, bolj dovzeten postaneš za rastlinske okuse, ne preneseš več umetnih arom in intenzivnih okusov ter vonjev hrane. Tako sploh ne marava več zelo sladkih, slanih ali celo začin­jenih jedi.«

Meta Kač

  • 34 let, uredniška direktorica

Veganstvo: veganka štiri leta, pred tem vegetarijanka 13 let

Kako je živeti kot vegan?

Zakaj veganstvo: Iz etičnih razlogov, saj ne vidi razloga, da bi morala zaradi nje trpeti in umreti katerakoli žival, sploh pa ne danes, ko je toliko okusne hrane, ki ni živalskega izvora.

Sprememba: »Predvsem se mi je spremenilo počutje. Sčistila se mi je koža na obrazu, izboljšala se mi je prebava, imam več energije, poleg tega pa mi ni treba pretirano paziti, kaj jem, da ohranjam zdravo telesno težo. Pa to ne pomeni, da se odrekam sladkarijam in drugi 'slabi' prehrani. Še vedno z veseljem pojem sočen vegiburger, pico, ocvrti krompirček, dobre testenine.«

Nakupovanje: »Ko sem postala veganka, pri nas še ni bilo na voljo veliko veganskih izdelkov, zato sem morala te poiskati v posebnih trgovinah. Danes brez težave v trgovini najdemo veganske hrenovke, polpete, pice, majonezo, margarino, sir, namaze, sladoled. Vse mogoče se najde. Sploh ni treba pretirano razmišljati, namesto mlečnega sira preprosto vzameš veganskega. Če poenostavim: svoja živila kupujem v isti trgovini kot tisti, ki jedo tudi meso.«

Čiščenje: »Tudi čiščenje kuhinje, zlasti štedilnika in pečice, je lažje in hitrejše. Opazila sem namreč, da maščobe, ki nastanejo pri kuhanju veganske hrane, niso tako trdovratne kot tiste pri mesu in izdelkih živalskega izvora.«

Obisk restavracije: »Tudi če v restavraciji nimajo na jedilniku posebne veganske jedi, si jo sestavim sama iz prilog. To je običajno ceneje, kot če bi naročila neko posebno jed, za katero pogosto zaračunajo veliko preveč. Velikokrat se prijatelji pošalijo na moj račun, da sem poceni zmenek.«

Oblačila: »Čevljev iz usnja, ki sem jih imela v omari že od prej, nisem vrgla v smeti, ampak sem jih ponosila. Prav tako nisem vrgla v smeti majice, ki ni bila iz organskega bombaža. To bi bilo nesmiselno in potratno. Sem pa zato pri nakupu denimo novih čevljev izbrala takšne iz umetnih materialov.«

Frizerski saloni: »Ugotovila sem, da obstajajo tudi kozmetični in frizerski saloni, kjer uporabljajo kozmetiko, ki ni testirana na živalih.«

Priporočilo: »Všeč so mi recepti Aytane, ki ima delavnice, pa stran na Facebooku veganski recepti za tanke denarnice, kjer ljudje delijo svoje recepte s poceni sestavinami.«

Rebeka Kupec

  • 26 let, koordinatorka v Hypoxi studiu Hrastnik, končuje magisterij iz biotehnologije, piše blog Alter Vego

Rebeka Kupec

Veganstvo: veganka je malo več kot tri leta

Zakaj veganstvo: Sprva zaradi zdravstvenih težav (problematična koža, preveč kilogramov, kronična vnetja), pozneje pa tudi zaradi sočutja do živali in skrbi za okolje.

Nakupovanje: »Najzahtevnejši del nakupovanja je branje deklaracij na izdelkih (preverjanje, ali so veganski), saj vzame (vsaj na začetku) precej časa. Sestavine živalskega izvora so namreč v izdelkih, kjer bi jih najmanj pričakovali. Ker je veganska ponudba izdelkov v vsaki trgovini drugačna, se splača nakupiti vse potrebno v več različnih trgovinah, kar tudi sama redno delam.«

Sestava jedilnika: »Danes obstaja precej brezplačnih aplikacij (Cronometer in My Fitness Pal), ki ob vnašanju dnevnega jedilnika sproti izračunajo, katera makro- in mikrohranila si zaužil in v kakšnih razmerjih ter količinah, zato gre pri načrtovanju jedilnika težko kaj narobe. Po nekaj tednih takšnega vnašanja pridobiš občutek za kombiniranje različnih živil in aplikacije potrebuješ le še začasno. Pomoči pri sestavljanju jedilnika nisem imela, sem pa prebrala precej znanstvenih študij na temo polnovrednega veganskega prehranjevanja. Knjig z veganskimi recepti imam precej, uporabljam pa jih tako za navdih pri kombiniranju živil za svoje recepte kot tudi za poustvarjanje istih receptov.«

Oblačila, kozmetika: »Postopoma sem porabljeno kozmetiko in čistila zamenjala z novimi, veganskimi izdelki, ki niso testirani na živalih. Ko kupujem izdelke znamk, ki jih ne poznam, na spletu vedno najprej preverim, ali so veganske. Postala sem zvesta uporabnica več naravnih veganskih znamk, s katerimi mi je uspelo nadomestiti vse prejšnje izdelke za osebno higieno, kozmetiko, čistila in tudi velik del garderobe. Vse so cenovno ugodne, tako da finančno gledano ni veliko razlike z mojimi prejšnjimi nakupi.«

Stroški: »Moji stroški so približno enaki. Če ne bi kupovala najrazličnejših veganskih nadomestkov sira, mlečnih in 'ponarejenih' mesnih izdelkov, bi bili moji izdatki verjetno bistveno nižji kot med vsejedstvom. Osnovna živila so pri rastlinski prehrani izredno poceni – tu govorim o stročnicah, žitih, testeninah, rižu, krompirju. Od svežega sadja in zelenjave se splača kupovati sezonske in lokalne izdelke, saj se z njimi ogromno privarčuje.«

Zakaj pišete blog: »V Sloveniji je o veganstvu še vedno precej stereotipov. Večinoma so usmerjeni v to, da se z vegansko prehrano ne da opraviti kakovostnega treninga, da smo vegani nezmožni opravljati težka fizična dela, da je veganska prehrana dolgočasna in enolična, da smo vegani agresivni in vase zaprti ljudje, da je biti vegan iz finančnega vidika velik zalogaj, itd. S svojim blogom želim dokazati, da je ravno nasprotno, da ima veganstvo številne prednosti in da dolgoročno ne zahteva toliko odrekanja, kot si misli prenekateri vsejedec.«

Kako je živeti kot vegan?

Novosti

Nove raziskave o vplivu prehrane na okolje potrjujejo, da je odgovor na globalno segrevanje tudi veganska prehrana. Kar se tiče praktičnih novosti za posameznika, pa velja omeniti nove in nove veganske izdelke, ki jih je mogoče kupiti v skoraj vsaki trgovini, ter ponudbo v restavracijah, ki na svoje menije dodajajo veganske izbire, nam povedo v Veganskem društvu. Povečuje se ponudba tako izključno veganskih podjetij, trgovin in restavracij kot tudi veganske ponudbe v trgovinah in vsejedih restavracijah. »Letos se veliko pozornosti posveča aquafabi, čičerikini vodi oziroma vodi, ki se dobi po kuhanju stročnic in se lahko uporabi namesto jajčnega beljaka v vseh mogočih sladicah/slanih jedeh. Preizkušajo se novi recepti in v kuhinji ustvarjajo veganske kremšnite, minjoni, španski vetrc, mousse, biskviti ...« naštevajo. »Na svetovni ravni pa se veliko pozornosti posveča rastlinskim mesnim alternativam zaradi etičnih in okoljevarstvenih razlogov. Ljudem se poskuša ponuditi čim večja izbira, da kljub menjavi prehrane na bolj etično in zdravo varianto ne bi pogrešali okusov, ki so jih bili vajeni od prej,« pojasnjujejo v Veganskem društvu.

Napake pri prehodu na vegansko prehrano

Po spletu je mogoče prebrati, da so posamezniki, ki so prešli na vegansko prehrano, lačni. Zakaj? »Najpogostejša napaka pri prehodu na vegansko prehrano je zaužitje premalo kalorij. Zdrava veganska prehrana ima velik volumen – vaš krožnik naj bo poln hrane, še posebej, če vključujete veliko surove zelenjave. Če še naprej jeste enak volumen hrane kot pred prehodom na vegansko prehranjevanje, morda v telo ne boste vnesli dovolj kalorij, zaradi česar boste utrujeni, lačni in razdražljivi,« povedo v Veganskem društvu. Vsak način prehranjevanja je lahko nezdrav, če ne jeste prave hrane – tudi veganski! Uravnotežena prehrana je sestavljena iz škrobnih živil, stročnic, zelenjave, sadja, oreščkov in semen, gob in alg. Tako veganom kot neveganom pa se svetuje uživanje vitaminov B12 in D, železa, kalcija, maščobnih kislin omega 3, beljakovin. Prehranjevanje z burgerji, pomfrijem, čokolado, pecivom, sladkarijami in pico je v vsakem primeru nezdravo, ne glede na to, ali gre za vegansko hrano ali ne.

Osebna nega, kozmetika, oblačila

Tudi pri izbiri kozmetike se je treba pozanimati, ali je izdelek »cruelty-free«, torej da ne vsebuje živalskih sestavin in ni bil testiran na živalih. Veganstvo kot življenjski stil vpliva tudi na izbiro oblačil. Med priljubljenimi materiali, ki se jim vegani odrečejo, so svila, usnje, volna, semiš in drugi materiale, ki jih pridelujejo iz živali.

Besedilo: Ksenija Sedej // Fotografije: Shutterstock, osebni arhiv, © www.ludliteratura.si / foto: Maj Pavček, helena kermelj