Medtem ko je on pridno služil denar in skrbel za prihodnost naše družine, sem sama dojila, prala, likala, kuhala, pospravljala, lezla z otrokom na sprehod v vsakem vremenu, ker je bilo treba sprehoditi tudi dva psa, brala pravljice, čistila dudke, pa še bi lahko naštevala.
Vse drobne stvari, ki so me osrečevale, od kavice s prijateljico do branja knjige pod volneno odejo, ko dežuje, so izginile. Popolnoma izčrpana sem od moža pričakovala, da kaj stori, da me vpraša, kako sem, da me poboža in mi da lubčka, saj veste, o čem govorim.
In sem kar čakala in čakala, pa se ni nič zgodilo, moja seksualna boginja je bila vedno bolj užaljena, prav tako moja osebnost, ki se je znala le še smiliti sama sebi, češ, kako hudo mi je, pa tega nihče ne opazi. Seveda sama nisem opazila, da bi tudi moj mož hotel od mene približno iste stvari – da ga pobožam, pohvalim, ker skrbi za nas, mu rečem, da je fejst dedec in da takšnega gotovo nima nobena druga; da sploh ne govorim o tem, da bi padel dol, če bi me zvečer dobil oblečeno v seksi spodnje perilo.
Ampak ne, preveč sem bila zaverovana v svoj svet, da bi lahko opazila njegovega, in tako se je začelo. V domu je sčasoma zavladalo strašno napeto vzdušje, ki bi ga lahko z nožem rezal, na konici taistega noža pa sva v lovljenju ravnotežja s soprogom plesala svoj strupeni ples.
Preberite si, kako se je razpletla resnična izpoved bralke, na Elle.si
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
