Tudi moški bi se morali vključiti v reševanje problematike nasilja nad ženskami in dekleti, opozarja Urad Združenih narodov (ZN) za droge in kriminal. Predsednik združenja psihoterapevtov Gorazd Mrevlje pa pri tem meni, da bi bila koristna uvedba ukrepa, po katerem bi storilca vsaj po prvem nasilnem ravnanju napotili na pogovor k strokovnjaku.
"To, da moškemu sploh pride na misel, da bi udaril žensko ali da je sistematično nasilen do nje, je nekaj, kar je v njegovem značaju. Tu ne moremo govoriti o bolezenski spremenjenosti, ampak je to karakterno pogojeno," je za STA dejal predsednik Združenja psihoterapevtov Slovenije, psihiater in sodni izvedenec Gorazd Mrevlje.
Moški je lahko takšen vedenjski vzorec dobil v svoji primarni družini, je opozoril. Po njegovem pojasnilu je veliko tovrstnih storilcev, ki so bili bodisi sami žrtve bodisi so bili priča nasilju, denimo očeta nad materjo, ali pa samo takšnega govorjenja. Tako tudi v odraslem življenju sprejemajo ženske na ta "preživeli način" - da so manj vredne, da jih je treba disciplinirati, da ni nič hudega, če se kdaj tudi fizično zneseš nad njimi, je dejal.
Pogovor s storilcem ne bi smel biti obvezen ukrep
Takšne vedenjske vzorce je na dolgi rok po psihiatrovih besedah mogoče spreminjati z drugačno vzgojo in z emancipacijo žensk. Na individualni ravni pa bi bil po njegovi oceni koristen ukrep, da bi storilca ne le kaznovali, kar zakonodaja že ureja, ampak bi ga povabili na pogovor. Na tak način bi imel tudi sam možnost, da prepozna, zakaj je takšen, zakaj potrebuje takšno vedenje in od kod to izvira, da bi "najprej kaj spremenil v odnosu do sebe", je predlagal.
Po njegovem opozorilu to ne bi smel biti obvezen varnostni ukrep, ki ga izreče sodišče, ker ne bi bilo produktivno. Storilci bi šli namreč na pogovor le zato, da bi se podredili ukrepu, sami pa bi bili drugačnega mnenja. O ustrezni sistemski ureditvi bi moralo zdaj razmisliti pravosodje in tudi podati odgovor, je pozval.
Ne bi smeli vseh nalog zvrniti na žensko
Mrevlje je spomnil, da nekatere civilne institucije sicer že izvajajo takšne pogovore. "A tega bi moralo biti več," je prepričan. "Ne da se vse zgrne nad žensko, češ da je ona žrtev in bi zato ona morala kaj storiti za rešitev problema," je dodal.
Sam nasprotuje mnenju pokojnega psihiatra Janeza Ruglja, da so ženske same krive za nasilje in alkoholizem svojih moških. "To je nekaj, kar je zelo krivično," je zatrdil. "Ženske pač ravnajo tudi glede na to, kako so bile vzgojene. Nekatere preveč popuščajo in menijo, da bodo moškega spremenile s svojo ljubeznijo, rezultat pa je ravno obraten," je dejal.
Alkohol spodbudi nasilje, ni pa kriv zanj
Alkohol sam po sebi omogoča, da je človek bolj nasilen, "a to mora biti že v njem in alkohol ni kriv za njegovo nasilje," je izpostavil Mrevlje. Spomnil je na pogoste primere hčerk alkoholikov, ki si tudi za svojega partnerja izberejo človeka, ki pije. "Ko so začele živeti s takim partnerjem, so že vedele, da je pijača kritična točka. Toda na nezavedni ravni se zanašajo na to, da ga bodo s svojo ljubeznijo in privrženostjo spremenile in bo nehal piti ali bo postal zmeren pivec. Toda po pravilu se ne konča tako, kot si želijo," je posvaril.
Alkohol je le spodbujevalec nasilja, medtem ko nekdo, ki ni nasilen po naravi, niti v pijanosti ne bo začel pretepati ženske. Če pa moški že ima tak vedenjski vzorec, alkohol stopnjuje agresivnost, ker je manj kontrole in so pijani ljudje tudi bolj občutljivi, je pojasnil Mrevlje.
Predsednik Telefona za otroke in mladostnike pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), psiholog in psihoterapevt Albert Mrgole pa je opozoril, da ima vsak zaplet svoj razlog. Vendar pa v psihoterapevtski praksi v Sloveniji po njegovih besedah ni sistematičnega dela s storilci. "Vse je v smislu 'Dobro bi bilo ...'," je dejal na novinarski konferenci ZPMS konec novembra.
Dodal je, da ne pozna programa ali specialista, ki bi imel preference na tem področju. "K meni je občasno napoten kakšen storilec in osebno vem, da ni enostavno delati z njimi, pri tem pa ostati nevtralen in biti sposoben razviti empatijo, da bi jim pomagal," je priznal. To po njegovem mnenju zahteva "najvišje kapacitete". Strinjal se je, da je to vsekakor izziv za stroko.
Združeni narodi v akcijskih dneh boja proti nasilju nad ženskami s kampanjo pod naslovom Prisluhni tudi meni spodbujajo žrtve, da spregovorijo, pristojne organe pa, da sprejmejo ustrezne ukrepe za izkoreninjenje tovrstnega nasilja. Dnevi potekajo od mednarodnega dne boja proti nasilju nad ženskami in dekleti, 25. novembra, do mednarodnega dneva človekovih pravic, 10. decembra.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
