Skozi otroštvo imajo prijatelji pomembno vlogo pri oblikovanju osebnosti vsakega posameznika. Ko se približujemo puberteti, nas še večina verjame, da bodo naši prijatelji vedno z nami.
Po 25 letu si predstavljamo dvojne poroke in življenje v isti soseski. Žal pa je resničnost taka, da z leti izgubimo stik s prijatelji iz otroštva. Dobimo še kvečjemu voščilnico za rojstni dan - in še to preko Facebooka.
Morda se to dogaja tudi vam in se sprašujete, kaj je šlo narobe, da z nekoč najboljšim prijateljem več ne najdeta časa za druženje. Odgovor je: nič. To je normalno. Odraščanje pomeni tudi to, da stopimo na različne poti in da nam drugi (tudi romantični) odnosi postanejo pomembnejši od prijateljstev. A ne skrbite, prava prijateljstva bodo prenesla vse skušnjave, ki jih prinaša čas. Znamenitemu Shakespearu pripisujejo citat o tej temi: "Prijatelj je tisti, ki pozna tvoje bistvo, razume, kaj si prestal, sprejema, kaj si postal in ti kljub vsemu dovoli da še rasteš."
Ko smo mladi, veliko časa preživimo s prijatelji. Z odraščanjem posvečamo več pozornosti družini in življenjskim partnerjem. Partnerja vidimo vsako jutro in zvečer, čez dan si pošiljamo sporočila in se dogovarjamo o družinskih zadevah. Trudimo se redno srečevati s širšo družino in ohranjati bližino.
Kaj pa je v tem času s prijatelji? Prijateljski odnosi so manj strukturirani kot družinski. Zgodi se, da se več mesecev ne utegnemo pogovoriti s prijateljem. To je nekaj običajnega v odrasli dobi, ko zasebno in profesionalno življenje postane zahtevnejše. A pričakovanja do prijateljev ostanejo nespremenjena. Profesor William Rawlins z univerze Ohio je lepo opredelil, kakšno je to pričakovanje: "Potrebujemo nekoga za pogovor, osebo, na katero se lahko zanesemo in uživamo v skupnem preživljanju časa. Ta pričakovanja se ne spremenijo, a okoliščine, v katerih se udejanjajo, so se zelo spremenile."
V odrasli dobi osebne življenjske zahteve postanejo pomembnejše od prijateljskih odnosov. Ko smo postavljeni pred izbiro med večerjo z družino ali pijačo s prijateljem, se nas večina odloči za družino. Komunikacija s prijatelji postane manj pogosta, za morebitna srečanja se moramo dogovoriti več dni v naprej in si datum zabeležiti v rokovnik.
Zanimivo pa je, da se stvari spet spremenijo, ko vstopimo v starejša leta. Ko se upokojimo, naši ptički (otroci) pa zapustijo gnezdo, imamo kar naenkrat veliko več prostega časa. Marsikdo se takrat potrudi in spet vzpostavi stik s starimi prijatelji. Zavemo se, da bi radi čas preživljali z ljudmi, ki so nam (bili nekoč) blizu.
Kljub spreminjajoči se dinamiki življenja nekateri ljudje vedno ostanejo z nami. Ker so pričakovanja do prijateljskih odnosov milejša in ohlapnejša od pričakovanj v partnerskem odnosu, prijateljstva postanejo fleksibilnejša. Tudi naši prijatelji so imeli svoje življenjske in delovne poti, preživeli so marsikatero spremembo in premagali veliko ovir. Pravi prijatelji vedo, da obstajajo ovire, ki nam jih je (vsem) življenje postavilo na pot, zato "odpustijo" dolge premore med druženji in komunikacijo.
Druga skrivnost vseživljenjskih prijateljstev je vzajemni interes in prizadevanje za ohranitev stika ter posledično prijateljskega odnosa. Nihče se ne bo trudil vzdrževati takega odnosa, če na drugi strani ne bo zaznal vzajemnosti.
Povzeto po lifehack.org
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
