Raziskava o tem, ali so virtualne interakcije prav tako dobre kot osebne

4. 4. 2016
Deli
Raziskava o tem, ali so virtualne interakcije prav tako dobre kot osebne (foto: profimedia)
profimedia

Današnja tehnologija nam omogoča, da je vedno več naših interakcij virtualnih, pa naj bo to dopisovanje po sporočilih preko Facebooka ali WhatsAppa, službeni video sestanek preko Skypa ali pa video klic s prijateljem preko pametnega telefona.

Lahko gremo še korak dlje in obiščemo mesta, muzeje ali druge svetovne znamenitosti preko Googlovega Pogleda ulic (Google Street View). Vendar, so te interakcije prav tako dobre, kot če jih doživimo osebno, v živo? To so tokrat preverili v GfK Slovenija.

Izvedli so spletno raziskavo v 22 državah in ugotovili, da se v povprečju slaba četrtina posameznikov strinja, da so virtualne interakcije z ljudmi in kraji prav tako dobre, ko če bi bili osebno tam.

15 odstotkov vprašanih se s tem ne strinja. S trditvijo se strinjajo predvsem tisti, ki so stari med 20 in 29 (28 odstotkov) ter 30 in 39 let (27 odstotkov). Sledijo jim najstniki (22 odstotkov), pri starejših generacijah pa odstotek pričakovano pada (50 do 59 let 20 odstotkov in 60+ let 11 odstotkov).

O primerljivosti virtualnih interakcij z osebnimi doživetji so najbolj prepričani Brazilci in Turki, kjer se s tem strinja tretjina vprašanih (34 odstotkov). Sledijo jim Mehičani (28 odstotkov), Kitajci (27 odstotkov) in Rusi (24 odstotkov). Nasprotnega mnenja pa so predvsem Nemci, saj se skoraj tretjina (32 odstotkov) vprašanih ne strinja s tem, da so virtualne interakcije prav tako dobre kot osebne. Sledijo jim Švedi (29 odstotkov), Čehi in Belgijci (26 odstotkov).

Slovenci bolj naklonjeni osebnim interakcijam

Tudi v Sloveniji so posameznike povprašali, v kolikšni meri se strinjajo s to trditvijo. Kot pojasnjuje Tina Česnik iz GfK Slovenija, so ugotovili, da smo Slovenci bolj naklonjeni osebnim interakcijam, saj se je s tem, da so virtualne interakcije z ljudmi in kraji lahko prav tako dobre, kot če bi bili tam v živo, strinjalo le devet odstotkov vprašanih, kar 41 odstotkov pa je izrazilo svoje nestrinjanje. Virtualne interakcije so še najbolj prepričale tiste, stare od 30 do 39 let (12 odstotkov), medtem ko starejši najmanj menijo, da so podobne osebnim interakcijam (50 do 59 let 47 odstotkov, 60 do 65 let 44 odstotkov).

  • Slika 1: Primerjava med državami

raziskava

Izvedena je bila spletna raziskava na vzorcu več kot 27.000 anketirancev, starejših od 15 let, v 22 državah po svetu. Podatki so se zbirali poleti 2015. Slovenski podatki so bili zbrani v marcu 2016 na vzorcu 1008 članov spletnega panela askGfK, starih od 18 do 65 let. Anketiranci so podali svoje strinjanje s trditvijo »Virtualne interakcije (preko računalnika, mobilnega telefona in podobno) z ljudmi in kraji so lahko prav tako dobre, kot če bi bil/-a osebno tam« na lestvici od 1 (»sploh se ne strinjam«) do 7 (»povsem se strinjam«). Prikazani rezultati so seštevek deležev najnižjih (1+2) in najvišjih (6+7) ocen.

Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži