Grmi rakitovca ne zahtevajo veliko nege, vseeno pa potrebujete nekaj znanja o tem, kako lahko pridete do bogate letine.
Rakitovec je domača rastlina, vendar je domnevno šele med ledeno dobo iz Osrednje Azije prišla v Evropo. Kot ena prvih drevnin je zasedla velike, ogolele površine proda in gramoza, ki so jih zapustili ledeniki. Rakitovec potrebuje veliko svetlobe in ne prenesene niti najmanjšega zasenčenja.
Sajenje
Listopaden rakitovec raste vpadljivo štrleče in večinoma tvori nepravilno krošnjo. Lahko zraste štiri do pet metrov visoko in doseže tri do štiri metre v širino, zato potrebuje dovolj velik prostor, ki ga ne zasenčujejo drevesa. Tla naj bodo globoka in ne prekisla. Še zlasti težka glinena tla je treba pomešati z veliko peska, ker rakitovec ne raste na tleh z malo kisika.
Rakitovec je dvodomen, kar pomeni, da se plodovi izoblikujejo le na ženskih rastlinah. Za zanesljiv donos morate za do pet ženskih grmov posaditi najmanj enega moškega opraševalca, na primer sorto 'pollmix 1' (zgodnje cvetenje), 'pollmix 4' (srednje zgodnje) ali 'pollmix 3' (pozno). Ker opraševanje opravi veter, moško rastlino posadite upoštevajoč smer glavnega vetra, torej zahodno od ženskih rastlin.
Tvorbo pritlik pri rakitovcu zajezite tako, da vse potaknjence pravočasno odrežete z ostro lopato ali ob rastlino takoj postavite koreninsko zaporo. Za to so primerne približno dva milimetra debele, 60–70 centimetrov široke tirnice iz zelo močnega polietilena, kakršne postavijo tudi za bambuse. Iz blaga v zvitkih naredite obroč, ki se zakoplje v zemljo. Obroč naj bo premera najmanj 1,50 metra in naj gleda iz zemlje približno od centimetra do treh centimetrov.
Nega in obrezovanje
Rakitovec ne potrebuje veliko nege in ga ne napade veliko bolezni in škodljivcev. Grmov ni treba niti zalivati niti gnojiti, ker so odporni proti suši in potrebo po dušiku pokrijejo s simbiozo z žarkasto plesnijo. Le v letu po sajenju jih je priporočljivo gnojiti z roženo moko, kajti mikoriza takrat deluje še bolj gladko. Druge hranilne snovi lahko dodajate v dvoletnih turnusih kot kompost.
Če rakitovca pustite prosto rasti, krošnja sčasoma postane vse širša. Plodovi se tvorijo le v zunanjem območju krošnje, medtem ko notranjost krošnje dodatno ogoli in oleseni. To lahko preprečite, če pobrane poganjke odrežete vsaki dve leti proti koncu zime na kratke nastavke in grme po potrebi dodatno zredčite.
Posadite najmanj dva ženska in en moški grm, kajti rakitovec dobro obrodi le vsaki dve leti. Če oba ženska grma vsako zimo izmenično obrežete, lahko obirate vsako leto. Moškega rakitovca obrežite vsaka tri do štiri leta, vendar le do polovice cvetnih poganjkov, da zaradi manjkajočega peloda letina ne izpade.
Nasveti za pobiranje
Divje sadje je odvisno od sorte zrelo za obiranje od sredine avgusta do sredine septembra, če ga ne poberete, se obdrži na vejah do naslednje pomladi. Brž ko se jagodičje rakitovca obarva oranžno rumeno do oranžno rdeče, ga lahko začnete obirati. Zgodnje sorte, kot sta frugana in Hergo, poberite zgodaj, kajti kakovost plodov se lahko hitro spremeni: po dveh tednih plodovi zbledijo in dobijo rahlo žarek okus.
Pobiranje jagodičja rakitovca je dokaj mučno in zaradi dolgih trnov včasih tudi boleče, zato morate nositi rokavice. Za najboljši donos sta najbolj primerni sorti dorana in orange energy. Imajo dokaj dolge peclje in jagodičje se dobro loči od njih. Če obirate pozneje, plodove lahko stresete z grmov. Pod vejo razgrnite prt in veje stresite ali udarjajte po njih z leseno palico, dokler jagodičje ne odpade.
Strokovnjaki poganjke z veliko jagodami pogosto preprosto odrežejo, ročno odstranijo liste in za sok stisnejo skupaj s kosi vej. Če želijo cele plodove predelati v kompot, morajo pobrati posamezne jagode brez listov in kosov poganjkov. To naredijo s posebnimi stresalnimi stroji ali hitrim zamrzovanjem odrezanih rodnih poganjkov in stresanjem zamrznjenih jagod.
Pobiranje kosov poganjkov je tudi na domačem vrtu najučinkovitejša metoda za izdelavo soka. Za pripravo kompota lahko uporabite zadnjo metodo.
Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Profimedia
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
