Prva pomoč za spomladansko utrujenost

Prva pomoč za spomladansko utrujenost (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
11. 4. 2018

Komaj smo dočakali pomlad. Končno sije sonce in vse prekipeva od nove energije, mi pa smo zaspani, utrujeni, brezvoljni, razdražljivi pa še glava nas boli.

S pomladjo žal pride tudi pomladanska utrujenost. Pojavi se s prvimi toplejšimi in daljšimi dnevi ter v nekaj tednih izzveni sama od sebe. Vzrokov za njen pojav je več. Antropologi predvidevajo, da se je spomladanska utrujenost razvila med evolucijo in da je zanjo verjetno 'trpel' že pračlovek. Po novejših raziskavah ta prizadene od 40 do 60 odstotkov ljudi. Še posebej starejše, vremensko občutljive in tiste, ki so slabše telesno pripravljeni ali pa imajo nizek krvni tlak.

Neravnovesje

Glavni vzrok za utrujenost je neravnovesje telesa. Razmerje med hormoni, ki se sproščajo pozimi, je drugačno od hormonov, ki se sproščajo spomladi oz. poleti. Pozimi telo izloča več spalnega hormona, melatonina. Ko se dan podaljša, se začne pospešeno tvoriti serotonin, pa tudi endorfini, estrogeni in testosteron, kar močno obremeni telo in povzroči utrujenost. Dodatna obremenitev za telo so tudi velike temperaturne spremembe, ki so tako značilne za pomlad. Hladna jutra in večeri s temperaturami okoli ničle ter topli popoldnevi, ko temperatura naraste tudi za 15 in več stopinj, pa tudi temperaturna nihanja iz dneva v dan, ko mrzlim in deževnim dnem sledijo topli sončni dnevi, pa potem spet dež in spet sonce ... Dvig temperature povzroči, da se začne telo ohlajati, žile se razširijo, zato krvni tlak pade in utrujenost je tu. Večina se nas pozimi tudi premalo oz. manj giblje, preveč jemo, hrana pa je bolj ali manj enolična in osiromašena z vitamini in minerali. Spomladi se zadeva spremeni, postanemo bolj aktivni, metabolizem se pospeši in telo porablja več energije, kar lahko tudi občutimo kot utrujenost.

Rešitev

Čeprav spomladanska utrujenost v nekaj tednih izzveni sama od sebe, si lahko te dni vseeno močno olajšamo. Če je le mogoče, upočasnite vsakdanji tempo. Uživajte čim več sveže in z vitamini in minerali bogate hrane, obroki naj bodo manjši in pogosti, poskrbimo, da spimo dovolj in da imamo urejen ritem spanja (vsak dan hodimo spat in se zbujamo ob istih urah), lahko si privoščimo tudi krajši dremež čez dan. Dan začnite s kozarcem vode, nežnimi razteznimi vajami in hladno prho. Vsak dan nekaj časa preživite na soncu, po možnosti v gibanju. Živahen sprehod ali lahkoten tek delata čudeže pri pomladanski utrujenosti. Če je ta prehuda, naj bo gibanje zmerno, a dosledno.

Spomladanska utrujenost

Kaj jesti in česa ne?

S svojega jedilnika odstranite čim več predelane hrane, hrano iz pločevink in vrečk, pripravljene obroke, sladka žita za zajtrk, pa tudi predelane mesnine (salame, slanina, hrenovke ...). Morda se vam zdijo kava in drugi napitki s kofeinom dobra rešitev, a na dolgi rok ne delujejo. Dvigu energije sledi padec in na koncu boste še bolj utrujeni. Če se kavi ne morete odpovedati, potem sezite po navadni črni, sveže skuhani, brez različnih kemičnih dodatkov in sladkorja. Zmanjšajte tudi uživanje sladkorja in enostavnih ogljikovih hidratov (izdelki iz bele moke), ni pa se jim treba popolnoma odpovedati, uživajte jih zmerno, saj so hiter vir energije.

Katero hrano torej izbrati?

Na kratko – čim več ekološko lokalno pridelanega sadja in zelenjave. To je sicer precej lažje zapisati kot storiti. Izbira lokalno pridelane zelenjave in predvsem sadja je na začetku pomladi še vedno skromna, se pa vsak teden povečuje. Uživajte živila, ki imajo nizek glikemični indeks, so bogata z vlakninami (stročnice) in dobrimi maščobnimi kislinami (avokado, lan, sezam ...). Okus jedem obogatite s pekočimi začimbami, kot je čili, ki stimulira proizvodnjo endorfinov, in ne pozabite na živila, bogata z lahko prebavljivimi beljakovinami (kvinoja, ribe). Svoj jedilnik obogatite s semeni čija (odličen vir vlaknin, beljakovin in maščobnih kislin omega 3, dober vir kalija, magnezija in železa), oreščki (dober vir maščob, beljakovin, vlaknin in mineralov), sladkim krompirjem (odličen vir kalija in vlaknin) in jajci (dober vir železa, cinka in beljakovin).

Besedilo: Vera Simončič // Fotografije: Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri