Danka, ki se bori proti izogibanju davkom in nelojalni konkurenci na notranjem trgu EU in ki neustrašno preiskuje največje svetovne korporacije, je postala eden najbolj prepoznavnih obrazov Evropske komisije.
Politiki je zapisana od svojega 21. leta, ko je postala članica danske socialnoliberalne stranke Radikale Venstre. Ob prelomu tisočletja je bila diplomirana ekonomistka izvoljena v danski parlament, še prej je opravljala naloge ministrice za izobraževanje in cerkvena vprašanja. Margrethe Vestager je leta 2007 prevzela tudi vodenje svoje stranke, ki ji je predsedovala do leta 2014, ko je bila imenovana na enega najmočnejših in izpostavljenih bruseljskih položajev. Postala je evropska komisarka za konkurenčnost z neposrednimi pristojnostmi, ki jih tudi udejanja.
Prva evropska dacarka
V javnosti vlada prepričanje, da evropski notranji trg s pol milijarde potrošnikov upravljajo interesi velikih. Na eni strani močnejših evropskih članic, ki diktirajo tempo življenja in razvoja siromašnejših, in na drugi svetovnih korporacij. Te so v procesu racionalizacije svojih stroškov in optimizacije dobička pretkane in brezkompromisne. Znano je, da svoje izdelke snujejo in oblikujejo v razvitem, sestavljajo v tretjem svetu, prodajajo po EU, davke plačujejo pa v domala davčnih oazah. 0,005 odstotka davka na dobiček, s katerim je irska vlada stopila naproti ameriškemu gigantu Applu je tako rekoč to – skoraj davčna oaza. Evropska komisarka Vestager je irsko pomoč multinacionalki označila za nepošteno in nezakonito, Evropska komisija pa je Applu naložila plačilo več milijard evrov davka, saj da morajo gospodarski subjekti davke plačevati tam, kjer so ustvarjali dobičke, ne tam, kjer so davščine najnižje.
Ne boj, mesarsko klanje
Margrethe Vestager, takrat še vodja politične stranke na Danskem, naj bi navdihnila tudi ustvarjalce priljubljene danske serije Oblast – Borgen, saj naj bi ti po njeni podobi oblikovali tudi lik osrednje junakinje serije Birgitte, ki usklajuje družinsko življenje s politiko. Poleg na vojno proti izogibanju davkom je komisarka osredotočena tudi na nezakonite prakse nelojalne konkurence, zavite v oblak globalizacije. Tako se je Evropska komisija lotila denimo podjetja Google, ki mu očita, da z operacijskim sistemom Android, ta je nameščen na skoraj 80 % vseh mobilnih naprav, preprečuje konkurenčnost in krši protimonopolna pravila, ki veljajo na evropskih tleh. Preiskava proti Googlu, ki ima prevladujoč položaj na trgu spletnega iskanja in trgovin z aplikacijami za mobilni operacijski sistem Android, je trajala dolgih sedem let. Evropska komisarka za konkurenčnost je na koncu ugotovila, da je imenovano podjetje pri rezultatih iskanju dajalo prednost svojim izdelkom in sponzoriranim oglasom. Ker je takšno upravljanje operacijskega sistema in spletnega iskanja nezakonito, je Evropska komisija Googlu naložila plačilo 2,4 evrov milijarde kazni in odpravo kršenja evropskih zakonov o konkurenčnosti. Proti spletnemu velikanu naj bi bilo odprtih še nekaj protimonopolnih preiskav, saj naj bi Google zakrivil še druge kršitve v androidnih sistemih. Kazen je doletela tudi Facebook, ki je v nasprotju z zavezo ob prevzemu komunikacijske družbe WhatsApp, da računov Facebooka in WhatsAppa ne bo združeval, na koncu storil prav to.
Sproščena, a odločna
Mediji so Margrethe Vestager, ki bo aprila dopolnila 50 let, nadeli kar nekaj vzdevkov. Ti so tako ali drugače povezani z njeno odločenostjo, da stvari pripelje do konca. Pri tem se zdi, da se Magrethe ne ozira veliko na velikost, pomembnost in moč preiskovancev ter da vse meri z istim vatlom. S svojim delom in naravnanostjo je zato požela veliko naklonjenost evropske javnosti, saj je pravo nasprotje sivine in brezkrvnosti evropskih birokratov. Zanje veljajo predsodki, ali tudi ne, da med zavzetim nabiranjem dnevnic v evropskih institucijah delo opravljajo predvsem zaradi dela samega in da so odtujeni od stvarnega življenja in izzivov, s katerimi se vsakodnevno soočajo njihovi državljani in državljani EU.
O krstu naj odloča posameznik sam
Margrethe Vestager se je rodila v družini, v kateri sta bila starša pastorja. Zato je njena odločitev, da svojih treh hčera ne bo krstila, Dance močno presenetila, sploh ker je bila Vestagerjeva ministrica za izobraževanje in cerkvena vprašanja, pozneje sicer tudi ministrica za gospodarstvo in notranje zadeve. S soprogom Thomasom Jensenom, gimnazijskim profesorjem matematike in filozofije, sta prepričana, da je odločitev o krstu in s tem pripadnosti določeni cerkvi odločitev posameznika, in ne njegovih staršev. Tudi glede tega intimnega vprašanja se zdi Vestagerjeva zvesta svojim prepričanjem. In kot se sodobna evropska političarka upira tradiciji, v katero očitno ne verjame, se zdi za zdaj neustavljiva tudi, ko gre za boj proti samovolji multinacionalk.
Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: profimedia
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
