30 Lekovih prostovoljcev je skupaj z učenci Centra Janeza Levca uredilo okolico ene izmed enot za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v Ljubljani.
Na Osnovni šoli s prilagojenim programom Centra Janeza Levca na Dečkovi ulici v Ljubljana so se prostovoljci farmacevtske družbe Lek skupaj z učenci višjih razredov kopali, pometali, obrezovali, pleli, sadili, obrezovali in se ob tem tudi dobro imeli.
Osemnajstletni Anže Stojc Turk, ki obiskuje posebni program te šole, je s prostovoljsko pomočjo zaposlenih v Leku zadovoljen: »'Karjolo' sem pomagal voziti in zemljo. Bili so prijazni. V redu so bili. So bili pridni, se kar pozna.«
Njegova leto starejša sošolka Živa Lončarski dodaja, da so gostom učenci sami skuhali kavo in jim pripravili tudi malico: »Oni pa so nam prinesli majice. Skupaj smo posadili novo gredo rož. Posadili smo nageljčke, sivko in vrbo.« Pa ne le zelenice, drevja in številnih grmovnic, učenci te šole imajo tudi velik in čisto svoj zelenjavni vrt, kamor so pravkar zasadili papriko, feferone, zeleno in rdeče zelje.
Vse pridelke uporabijo v lastni kuhinji, kjer se predvsem učenci iz posebnega programa učijo veščin za samostojno življenje. Od priprave jedi, do pomivanja in čiščenja kuhinje. Dvakrat na teden pa za malico v celoti poskrbijo sami, saj ob četrtkih, ko malico pripravijo dekleta, in petkih, ko je priprava malice v fantovskih rokah, organizirano malico zanje šola odjavi.
Dan sodelovanja z lokalno skupnostjo
Omenjena delavna akcija je del globalne pobude Dan sodelovanja z lokalno skupnostjo, ki se ji pridružuje tudi Novartis Slovenija. Po vsej državi so zaposleni s prostovoljskimi akcijami svoj delovni čas namenili pomoči posameznikom in različnim organizacijam.
Družili so se s starostniki, otroki, urejali okolice šol, pripravili izlete za otroke s posebnimi potrebami, zbirali hrano in izvajali številne druge dejavnosti, ki so za lokalno skupnost koristne, za zaposlene omenjenega podjetja pa drugačne, kot jih izvajajo v službi in zato zabavne in osrečujoče. Ali kot pravi njihova direktorica korporativnega komuniciranja Katarina Klemenc: »Vsakič znova nas sodelovanje napolni s posebnim zadovoljstvom, ko pomagamo tistim organizacijam, ki potrebujejo par dodatnih delovnih rok, zabavne aktivnosti za svoje varovance ali pa preprosto prijetnega sogovornika in poslušalca. Dragoceno je, da lahko zaposleni temu namenimo svoj delovni čas, saj takšne aktivnosti bogatijo tudi nas.« V 13 letih prostovoljstva so se Lekovi zaposleni dejansko izkazali, saj so dnevom prostovoljstva namenili več kot 36 tisoč ur, pomagali več kot 60 različnim organizacijam in več kot 12 tisoč ljudem.
Zmagovalna kombinacija
S temi besedami je Matjaž Knez, vodja enote Centra Janeza Levca na Dečkovi ulici v Ljubljani, opisal delovno akcijo, ki so jo s pomočjo prostovoljcev izvedli na njihovi šoli: »Naši učenci so prostovoljcem, ki so nas obiskali že večkrat, pripravili topel sprejem in se jih razveselili. Mislim, da je pomembno, da imajo možnost delo, ki ga že tako opravljajo, opraviti v sodelovanju z drugimi ljudmi. Tudi za lekovce je to povezovanje, druženje in prepletanje vezi zelo pozitivno. Vsakodnevno se verjetno pri delu ne srečujejo z otroki s posebnimi potrebami.«
Učenje veščin za samostojno življenje
133 učencev enote Centra Janeza Levca na Dečkovi ulici se v programu vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami usposablja tudi za povsem praktična opravila, kot so gospodinjska opravila, urejanje okolice in podobno, ki jim bodo nekoč pomagala do čim bolj samostojnega življenja. Tako vsaj za del učencev omenjena akcija ni bila poseben dan v smislu dela, ampak druženja. Učenci zadnje triade, ki obiskujejo osnovno šolo z nižjim izobrazbenim standardom, imajo namreč v šolskem letu na voljo deset delovnih dni za praktično učenje, učenci, ki se izobražujejo po posebnem programu, pa kar deset ur na teden.
»Specialni pedagogi želimo učence obeh programov čim bolje opremiti za življenje, jim privzgojiti delovne navade, jim naučiti socialnih spretnosti in jih usposabljati za delo,« pojasni Matjaž Knez. In doda, da učenci v programu nižjega izobrazbenega standarda sicer imajo možnost izobraževanje nadaljevati na nižjih poklicnih programih, a prav veliko izbire teh programov ni.
»Medtem ko lahko učenci v posebnem programu pri nas ostanejo do 26. leta, pozneje pa svoje talente, imajo jih veliko, razvijajo znotraj varstveno delovnih centrov. Zaposlovanje ljudi s posebnimi potrebami bi moral sicer urediti krovni zakon o socialnem usmerjanju teh ljudi, ki pa ga še vedno čakamo. Je pa prav delo, to je mogoče le pod posebnimi pogoji, saj naši učenci v posebnem programu potrebujejo stalno usmerjanje, nujen pogoj dejanskega vključevanja ljudi s posebnimi potrebami. Ker kaj lahko da človeku večjo samostojnost, če ne prav delo,« sklene Knez.
Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Barbara Zajc
Novo na Metroplay: "Gledalci so razlagali, kako naj pustim moža" | N1 podkast s Suzano Lovec
