Pod tem sloganom poteka letošnji, že deseti po vrsti, Euromelanoma projekt pri nas.
Že 10 let slovenski dermatovenerologi ozaveščajo in opozarjajo na nevarnost sončenja, ki lahko vodi do kožnega raka. In na pomembnost pregledovanja kože in znamenj po telesu.
Vsak teden 10 novih primerov melanoma
Več sonca vodi v več zagorelosti. Več zagorelosti vodi v več melanoma, opozarja doc. dr. Larisa Stojanovič, dr. med., specialistka dermatovenerologije. »Na začetku prejšnjega stoletja se je precej spremenil koncept preživljanja časa na soncu. Porjavela koža je postala moderna. Lepotni ideal.« Leta 1929 je celo modna oblikovalka in modna ikona Coco Chanel izjavila: »Če želi biti ženska 'chic', mora imeti ten.«
Trend porjavele kože je bil torej 'in' in težko ga je bilo ustaviti. Incidenca oziroma pojavnost melanoma je še vedno izjemna visoka. V Grčiji zboli 30,35 prebivalca na 100 tisoč prebivalcev. Na Švedskem precej manj: 26,5 na 100 tisoč ljudi. Slovenija se uvršča na 6. mesto. Pri nas za melanomom zboli 24 ljudi na 100 tisoč prebivalcev, 500 ljudi na leto, 10 novih primerov melanoma na teden imamo. Doslej je za melanomom zbolelo več kot 5000 Slovenk in Slovencev, pojavnost bolezni se povečuje. Umrljivost za to boleznijo se ne spreminja, 2 Slovenca na teden umreta.
»Melanoma day«
Da bi zajezili pojavnost melanoma, so leta 1999 v Belgiji ustanovili dan melanoma, tako imenovani Melanoma day. Pri nas smo projekt posvojili leta 2008 in začeli to vseevropsko gibanje s poudarkom na preventivi – pregledovanju kože. Ob tem je zanimiv podatek, da 91 odstotkov Evropejcev ve, da je sonce škodljivo, a se jih pred soncem kljub temu zaščiti le 40 odstotkov.
»Pred 15 leti preventive praktično ni bilo«, pravi asist. Aleksandra Dugonik, dr. med., predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov. »Iskali smo načine, kako ozaveščati ljudi. V desetih letih smo izvedli različne akcije za boj proti melanomu. Veseli smo, da je preventiva pred melanomom v ospredju.« Letos so predstavili posebno UV-kamero, ki podrobno in nazorno pokaže spremembe na koži, poškodbe, ki nastanejo zaradi sonca. Teh poškodb se ne zavedamo in številni so presenečeni, ko vidijo, kakšne spremembe na koži imajo. Več kot UV-kamera pokaže temnih točk, bolj je koža poškodovana. Pri tem je treba opozoriti, da svetli ljudje prej dobijo poškodbe kože.
Melanom danes odkrijejo prej
V desetih letih smo pri zgodnjem odkrivanju malignega melanoma precej napredovali. Včasih so ga dermatologi odkrili pri velikosti dveh milimetrov, lani pa v povprečju že pri 0,7 mm. To je izjemno pomembno, saj je pri melanomih do 1 mm 10-letno preživetje 90-odstotno, pri melanomih velikosti 2 mm pa precej manjše, 60-odstotno. Koliko časa traja, da melanom v globino zraste z enega na dva milimetra, ni mogoče napovedati.
Pri enih raste hitreje, pri drugih počasneje. Je pa ena od tujih raziskav pokazala, da pri 70 odstotkih bolnikov melanom na mesec zraste za 0,1 mm. Pomembno je tudi, da imamo danes na voljo bistveno več možnosti zdravljenja, da imamo tarčna zdravila in da je kombinacija zdravil veliko učinkovitejša kot nekoč. Preživetje je daljše! Izziv za prihodnost je tako le en: da nihče na svetu ne bo umrl zaradi melanoma. Treba se je zavedati, da melanom lahko prizadene vsakega, tudi tistega, ki ima le nekaj znamenj. In da je opazovati svojo kožo najlažje, ker jo vidimo in gledamo ves čas. Opazujte se in v primeru kožnih sprememb takoj obiščite dermatologa!
Besedilo: Maja Sodja // Fotografije: Helena Kermelj, Shutterstock
