Slovenci se staramo najhitreje v Evropi, zato demenca postaja vse večja težava naše družbe. V Sloveniji ima demenco 32 tisoč ljudi, zanje skrbi 100 tisoč svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev ter drugih.

Demenca torej ni le zdravstveni, ampak družbeni problem. Z vseslovenskim projektom zgodnjega odkrivanja bolezni ADAM želijo ozaveščati in doseči to, da bi ADAM postal nacionalni presejalni program, kot so to presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka Svit, Dora in Zora.

Najdražja bolezen

»Za vsakega obolelega skrbijo približno trije svojci, kar pomeni, da demenca že danes kroji življenja okrog sto tisoč ljudi v Sloveniji, za družbo pa je to najdražja bolezen,« opozarja prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. »Z daljšanjem pričakovane življenjske dobe bo število obolelih z demenco raslo še hitreje in se bo v naslednjih 20 do 25 letih po nekaterih napovedih podvojilo.«

V Evropi živi več kot devet milijonov bolnikov z demenco, po svetu pa kar 47 milijonov in pol. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, ki vključuje 84 držav članic, so stroški demence leta 2010 znašali okoli 600 milijard ameriških dolarjev. Finančno breme demence je tako enakovred-

no bremenu vseh rakavih obolenj oziroma bremenu bolezni srca in ožilja. Ti podatki so več kot zadosten razlog, da bi ADAM postal presejalni program za starostnike, s katerim bi odkrili demenco pred njenim razvojem.

Zgodnje odkrivanje demence je ključno

»Demenca se ne začne tisti dan, ko smo že trikrat pozabili ključe,« pojasnjuje prof. dr. Pirtošek. Začela se je veliko prej, že desetletje prej. Zato je pomembna čim zgodnejša diagnoza še pred razvojem bolezni.

Tega danes ni možno ustaviti, ker takšnega zdravila še ne poznamo. »Najbolj si seveda želimo zdravilo, ki bi v fazi razvoja bolezni ali še prej ustavilo demenco. Laboratoriji se s polno paro ukvarjajo s tem.« Zgodnje odkrivanje znakov demence je pomembno tudi za razumevanje bolezni, pravi Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčiča – Alzheimer Slovenija. »Najtežje je, ko ne veš, da si bolan, a čutiš, da je nekaj narobe. Ko se enkrat oboleli in svojci tega zavedajo in s tem sprijaznijo, začnejo pravilno ravnati.«

ADAM bo testiral 450 prostovoljcev

Adam bo prihodnja dva meseca potekal pod vodstvom Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC-ja Ljubljana, testiral bo 450 prostovoljcev.

»Od 8. maja do 7. julija bomo vsak dan brezplačno testirali devet ljudi. Teste bomo opravljali v šestih slovenskih regijah, je pa žal večina mest že zasedenih,« pravi Manuel Kuran iz družbe za aplikativno nevroznanost BLCKB. Šli bodo tudi na podeželje, kjer so starostniki do takšnih testiranj praviloma bolj zadržani. Na vasi je demenca še vedno tabu! »

Testiranje vsakemu udeležencu vzame približno eno uro. Obsega več testov – najprej intervju, potem so vprašalniki, ki ocenjujejo kognitivno sposobnost in mentalne sposobnosti, na koncu je pa še EEG-snemanje. To je ta inovativni del, ki snema možgansko dejavnost,« je potek testiranja opisal Kuran. Elektroencefalogram (EEG) je izjemno uporabna metoda, saj ni le najcenejša in najdostopnejša za proučevanje možganske dejavnosti, temveč tudi zato, ker v svojih valovih skriva bogastvo informacij, ki ostanejo prostemu očesu skrite. Te meritve, ki za preiskovanca niso boleče, so po primerni obdelavi podatkov izjemno pomemben vir podatkov za zdravnike, preiskovance in njihove svojce.

demenca

Razlika med Alzheimerjevo boleznijo in demenco

Vsi smo že slišali za Alzheimerjevo bolezen. Nekateri mislijo, da je demenca Alzheimerjeva bolezen, medtem ko drugi menijo, da sta demenca in Alzheimerjeva bolezen dve različni stvari. Dejstvo je, da obstaja več vrst demence.

Alzheimerjeva bolezen pa je najpogostejša med oblikami demence. Je tudi najpogostejši vzrok za demenco. Približno 70 odstotkov vseh bolnikov z demenco ima Alzheimerjevo bolezen, ki jo je davnega leta 1907 Alois Alzheimer opisal pri 51-letni ženski, ki se ni znašla v lastnem stanovanju, imela je spominske motnje in je bila sumničava. Pri njej je opazil tudi motnje govora, poimenovanja in razumevanja.

Po štirih letih in pol je umrla, Alzheimer pa je podrobno proučil njene možgane in opazil značilne spremembe, za katere je domneval, da so vzrok za upad umskih sposobnosti. Alzheimerjeva bolezen praviloma prizadene starejše. Zanjo zboli od pet do 10 odstotkov starejših od 65 let. Bolezen se lahko, čeprav redko, pokaže že pri 50 letih ali celo prej. A le desetina bolnikov je ob pojavu bolezenskih znakov mlajših od 65 let. Pojav demence se – kot že omenjeno – povečuje, ker živimo vse dlje. Med današnjimi starostniki od 80 do 90 let je bolnikov z demenco od 20 do 45 odstotkov. 

10 prvih znakov demence:

1. postopna izguba spomina,

2. težave pri govoru, iskanje pravih besed,

3. osebnostne in vedenjske spremembe,

4. upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije,

5. težave pri vsakodnevnih opravilih,

6. iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari,

7. težave s časovno in krajevno orientacijo,

8. ponavljanje enih in istih vprašanj,

9. spremembe čustvovanja in razpoloženja,

10. zapiranje vase in izogibanje družbi.

Kako komuniciramo z bolniki z demenco:

1. pristopimo prijazno in mirno,

2. gledamo jim v oči,

3. uporabljamo kratke in jasne stavke,

4. ne silimo jih v izbiro,

5. govorimo jasno, razločno, z mirnim glasom,

6. bodimo potrpežljivi,

7. uporabljamo vprašanja, na katera lahko odgovorijo z »da« ali »ne«,

8. najbolj razumejo govorico telesa,

dotik jih pomiri,

9. ne nasprotujemo jim in se z njimi ne prepiramo,

10. ne pričakujmo vedno odgovora.

Besedilo: Maja Sodja
Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik, Shutterstock

26. maj 2017 Zanimivosti foto: Shutterstock
Jana

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Jana

Naročite se na revijo Jana:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Liza

Letna naročnina (52 izvodov)

Cena s popustom: 66,30 €

REDNA CENA: 88,40 €

NAROČITE ZDAJ

Moje lepo stanovanje

Letna naročnina (12 izvodov)

Cena s popustom: 28,70 €

REDNA CENA: 35,88 €

NAROČITE ZDAJ

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri