Cankarjeva založba je izdala knjigo Pogovori o zdravniški etiki, ki jo podpisuje ugledni onkolog in univerzitetni profesor Matjaž Zwitter, ter pričevanje zdravnika Lindsayja Rogersa Partizanski kirurg. Izšla je tudi biografija Ashleyja Jacksona o velikem državniku, ki je zaznamoval angleško in svetovno zgodovino, Winstonu Churchillu.
Kot je na današnji predstavitvi pojasnil profesor etike na mariborski medicinski fakulteti Matjaž Zwitter, je knjiga, ki spodbuja k poglobljenemu razmišljanju o etičnih vrednotah, nastala na osnovi njegovih predavanj študentom medicine.
"Hotel sem pokazati, da medicinska etika niso samo zbanalizirana vprašanja okoli splava in evtanazije, ampak je to mnogo širše področje, ki odpira še veliko drugih vprašanj, ravno tako pomembnih za zdravniško delo," je poudaril.
V uvodnih poglavjih predstavi teoretične temelje etike, ki jim sledijo poglavja o komunikaciji, o odnosih v zdravstvenem timu, o strokovni napaki, o medicini ob omejenih materialnih možnostih ter o zdravniškem poklicu. Sledi pregled etičnih dilem v različnih vejah medicine, med drugim v preventivni medicini, reprodukciji, pediatriji in genetiki. Nato piše o raziskovanju, o nepreverjenih načinih zdravljenja in o zdravniku zunaj svojega osnovnega poklica. Knjigo zaključuje spisek seminarjev študentom in kodeks zdravniške etike.
Po prepričanju profesorja kirurgije na mariborski medicinski fakulteti in direktorja UKC Maribor Vojka Flisa je Zwittrova knjiga izjemno pomembna in potrebna, saj prinaša zelo dober uvid v sodobno bioetiko, z etično analizo išče rešitve na sodobne etične probleme, se pri tem opira na primere iz vsakdanjega življenja, ter prepleta sodobne z bioetičnimi pravnimi normami.
Partizanski kirurg je pričevanje Lindsayja Rogersa, Novozelandca v Jugoslaviji, ki je v času nacističnega tretjega rajha reševal ranjene partizane. Refleksija zavezniškega zdravnika o partizanskem zdravstvu na Hrvaškem, v BiH in še posebej v Sloveniji je bila prvič objavljena leta 1957, pet let kasneje pa v slovenskem prevodu pri založbi Borec, a zaradi avtorjevega mestoma kritičnega odnosa do razmer v partizanih v precej okrnjeni in cenzurirani različici.
To škodo je zdaj po besedah urednika Tineta Logarja popravila prevajalka izvirnika Guerilla Surgeon Alenka Puhar, ki je v prevodno delo vključila tudi tisto - v poševni pisavi - kar je bilo iz prve slovenske izdaje Gverilski zdravnik zaradi političnih in ideoloških razlogov izpuščeno.
Črtan je bil denimo pogovor med Rogersom in predsednikom narodnoosvobodilnega sveta Josipom Vidmarjem. Ta zdravnika povabi, da bi po vojni ostal v Sloveniji, Rogersu ni do tega, saj da ima raje svojo domovino. Cenzurirana izdaja se tu ustavi, Rogers pa v novi slovenski izdaji v poševni pisavi nadaljuje: "Niso mi všeč vsi ti politični strahovi in problemi pri vas. Sovražim tajno policijo, ki nas ves čas in vsepovsod nadzoruje. To ustvarja napetosti in po mojem mnenju preprečuje, da bi svoboda, za katero se vendar vsi borimo, postala stvarnost."
Cankarjeva založba je v prevodu Igorja Antiča izdala tudi knjigo Churchill, v kateri je profesor imperialne in vojaške zgodovine na Kraljevem kolidžu v Londonu Ashley Jackson strnil dolgo življenje in kompleksno osebnost Winstona Churchilla (1874-1965), velikega britanskega državnika, politika, novinarja, zgodovinarja, slikarja in z Nobelovo nagrado nagrajenega pisatelja.
Predgovor h knjigi je prispeval Božo Repe, ki se je lotil Churchillove povezave s Slovenci. Kot je povedal, so Slovenci v Churchilllovo obzorje prvič prišli med prvo svetovno vojno, saj je bil goreč podpornik tajnega Londonskega pakta, ki je Italiji vnaprej dodelil tretjino slovenskega ozemlja in četrtino prebivalstva. Kasneje je med drugim podprl Titovo partizansko gibanje in pristal na rešitev mejnega vprašanja, po kateri je Slovenija izgubila Trst.
