Star pregovor pravi: »Besede so poceni, nič ne stanejo.«

Vsi smo že izkusili posebno moč jezika, da v nas samih ali poslušalcu prikliče slike, zvoke in občutja, česar se zaveda vsak dober pisatelj, to pa učinkovito izkorišča reklamno-propagandna industrija.

Besede, ki jih uporabljamo, vplivajo na to, kako razmišljamo, in se počutimo, in velja tudi obratno, saj naše misli in počutje izrazito vplivajo na besede, ki jih uporabljamo. Naše besede seveda vplivajo na vse okoli nas, največji vpliv imajo na bližnje. Težko si je predstavljati življenje brez jezika in ne znamo niti razmišljati brez njega, vsaj na zavestni ravni ne. Jezik je torej pomemben del v procesu mišljenja in seveda način, orodje, kako komuniciramo z drugimi. Je s strani družbe dogovorjen način komuniciranja o določeni čutni izkušnji. Ljudje, ki se učijo drugega jezika, pogosto omenjajo, da se njihov um bogati v tem procesu, kar kaže, da je jezik resnično nekaj več kot samo komuniciranje.

Veliko lahko izveste o sebi in drugih po besedah in jeziku, ki ga uporabljate. Če vam nekaj ne uspe, recimo narediti izpita za avto, sestaviti omare, skuhati jed, si namesto besede 'neuspeh' recite raje 'nova učna izkušnja'. Tako boste poslali možganom pozitivno sporočilo in se boste izognili negativnemu procesu, v katerem se lahko poistovetite z dogodkom: »Ni mi uspelo, torej sem zguba.« Ta proces je za samozavest razdiralen in prinaša v nas stres ter neprijetne občutke. Na splošno velja, da če ne moremo spremeniti pomena besede, potem spremenimo besede, ki jih uporabljamo. Lahko si rečemo, da so nas napačno razumeli, namesto da so nas zavrnili, besedo vznemirjen lahko uporabimo namesto prestrašen itd. Besede, ki jih bomo dejansko uporabili, bodo neposredno vplivale na naše počutje, in to je preprost in očiten način, da nas naše besede oziroma jezik podpirata v življenju.

Besede lahko lepo zvenijo, še bolj pogosto pa bolijo

Če je bolj učinkovito razmišljanje pot, da dosežemo tisto, kar hočemo v življenju, potem bomo s tem, ko bomo pazili na naše besede, k temu še dodatno pripomogli. Pravilna in natančna uporaba besed je lastnost kakovostne komunikacije. Iz lastnih izkušenj vemo, kako uničevalno lahko besede delujejo, še zlasti če prihajajo od osebe, ki nam je blizu. Koliko odnosov je bilo razdrtih zaradi ostrih besed oziroma interpretacij, ki so bile dane tem besedam. Kaj pa pripelje do teh nejasnosti v komunikaciji?

Prvič, iz različnih vzrokov ne povemo vsega, kar bi morali. Na vprašanje, kako se imaš, lahko odgovorimo z zelo kratkim odgovorom, da smo v redu, ali pa s polurnim govorom. Drugič, ko govorimo, nihče od nas ne podaja celotnega opisa svojih misli in občutkov, ki se skrivajo za našimi besedami. Če bi zares poskusili v celoti opisati svoje misli, bi predolgo trajalo. Ker je jezik omejen in z njim ne moremo popolnoma opisati svoje izkušnje. V nevrolingvističnem programiranju (veščina komuniciranja in študij odličnosti) imenujemo 'globinska struktura' popoln opis izkušnje, ki jo poskušamo posredovati pri komunikaciji, 'površinska struktura' pa so besede, stavki, ki jih govorimo.

Globinska struktura ni zavestna, skrajšamo jo, da lahko govorimo jasno in da nismo dolgovezni, tisto kar povemo z besedami, je površinska struktura. Da se lahko v pogovoru z drugimi pomaknemo iz globinske strukture, del svojih misli posplošimo, spremenimo in izpustimo.

Metamodel jezika

Značilnost oseb, ki se znajo zelo dobro sporazumevati, je, da znajo z natančnim jezikovnimi vzorci uporabljati moč in slabosti jezika. Metamodel je poseben način uporabe jezika, ki določa, kako uporabimo jezik za pojasnjevanje jezika. Pokaže nam, kako natančna raba jezika bistveno izboljša naše komunikacijske sposobnosti. Metamodel nam pokaže, kako smo, da bi poiskali nekakšno logiko v naših izkušnjah in informacijah, ki prihajajo k nam, nagnjeni k temu, da jih poenostavimo na tri načine:

  • izbris – izpustimo del podatkov,
  • posplošenje – ustvarimo posplošene izjave, osnovane na omejenih dejstvih,
  • popačenje – določamo pomen z osredotočanjem na neke informacije in izpuščamo druge.

Vsi trije procesi so naravni in nas lahko podpirajo ali ovirajo. Predstavljajte si, kako bi bilo, če ne bi velikega dela vstopnih informacij brisali. Glavo bi imeli napolnjeno s stotinami nepotrebnih informacij, ki bi vam ustvarile kaos. A po drugi strani, ali izbrišete pomembne informacije, kot so gesla, pomembni podatki?

Uporaba metamodela

Metamodel vsebuje niz vprašanj, ki poskušajo obrniti in povrniti okrajšave, popačenja in posplošitve v jeziku. Namen vprašanj je povrniti izgubljene informacije, ki dajo komunikaciji izvoren pomen. Kdaj ga uporabimo:

- kadarkoli želimo pojasniti, kaj mi sami ali drugi zares govorijo,
- kadarkoli hočemo jasno razmišljati,
- vsakič, ko mi sami ali nekdo drug posplošuje,
- kadar nam želi nekdo nekaj prodati ali nas prepričati,- kadarkoli svoje trditve ali izjave zapisujemo ali jih v pogovoru podajamo.

Primeri vsakdanje uporabe metamodela

Izbris

1. Nedoločeni samostalnik

Nedoločene samostalnike pojasnimo z vprašanji:« Kdo ali kaj natančno je ....?«

Izjava: Avto je popravljen, je zavajajoča, saj manjka pomemben podatek.

Natančno povedano bi bilo: »Mehanik Marko je popravil avto.« Do tega podatka pridemo z vprašanjem: Kdo je popravil avto?

Primeri izjav:

  • »To je neprimerno obnašanje.« »Kaj natančno je neprimerno obnašanje?«
  • » Reka je zastrupljena.« »Kdo jo je zastrupil?«
  • » Onemogočili so ga.« »Kdo natančno ga je onemogočil?«

2. Nedoločeni glagoli

Nedoločene glagole pojasnimo, če vprašamo: »Kako natančno ...?«

Primeri izjav:

  • »Ponesrečil se je.« » Kako natančno se je ponesrečil?«
  • »Poskušam napredovati.« »Kako natančno poskušaš napredovati?«
  • »Ne skrbi te zame.« »Kako natančno veš, da me ne skrbi zate?«

3. Primerjave

Primerjave so zvrst izbrisa, s katerim se pogosto srečamo v reklamah. Prepoznamo jih po stavkih, ki vsebujejo besede najboljši, boljši, slabši, najslabši.

Primerjave pojasnimo z vprašanjem: »V primerjavi s čim ...?«

Primeri izjav:

  • »Tole postaja vse hujše.« »Hujše v primerjavi s čim?«
  • »On je najboljši študent v razredu.« »Najboljši v primerjavi s kom?«
  • »Nov, izboljšan mehčalec Softi je boljši.« »Boljši v primerjavi s čim?«


Popačenje

1. Branje misli

Oseba se ukvarja z branjem misli takrat, ko domneva, da ve, kaj misli in čuti druga oseba, čeprav nima objektivnega dokaza.

Branje misli lahko pojasnimo z vprašanjem: »Kako točno veš, da ...?«

Primeri izjav:

  • »Jaz te plašim.« »Kako točno veš, da me plašiš?««Zakaj tako misliš?«
  • »Vem, da se sprašuješ« »Kako točno pa veš, da se sprašujem?«
  • »Njega ona ne zanima.« Kako točno veš, da ga ona ne zanima?

2. Predpostavke

V predpostavkah lahko prepoznamo prepričanja in pričakovanja o življenju, o svetu, o sebi in drugih

Predpostavke lahko razkrijemo z vprašanjem: »Po čem sklepaš, da ....?«

Primeri izjav:

  • »Ali se dobiva pri tebi ali meni?« »In zakaj misliš, da se bova dobila?«
  • »Ti si tako inteligentna kot tvoja sestra.« »Po čem sklepaš, da je moja sestra inteligentna.«
  • »Saj ne boš tega ponovno storil?« »Zakaj misliš, da sem to že storil?«

3. Vzrok in posledica

Besede: »Jeziš me!« slikovito ponazorijo izjavo o vzroku in posledici. Nakazujejo, da ti neposredno vplivaš name oziroma mi povzročiš občutek jeze, kot da jaz nimam nobene izbire pri tem. Vzrok in posledico lahko preverite z vprašanjem: »Kako točno eno povzroči drugo?«

Če hočete preveriti prepričanja o vzroku in posledici, vprašajte: »Kako točno se pripraviš do takšnih čustev ali kako se odločiš za takšno reakcijo, na to kar vidiš ali slišiš?«

Primeri izjav:

  • »Zamujam zaradi tebe.« »Kako točno veš, da sem jaz razlog za zamudo?«
  • »Če verjameš vame, bom to zmogel.« »Kako točno je povezano to, da verjamem vate s tem, kaj ti zmoreš?«
  • »Ko pada dež, se slabo počutim.« »Kako natančno slabo vreme povzroči tvoje slabo počutje?«

Posploševanje

1. Univerzalna določila

Univerzalna določila dobimo takrat, kadar z enim samim primerom ponazarjamo vrsto različnih možnosti. Posplošitve spoznamo po besedah: vsi, vsakdo, vedno, nikoli in nihče. Te besede ne dopuščajo izjem in so znane kot univerzalna določila. Posplošitev odpravimo tako, da poiščemo nasproten primer.

Univerzalna določila preverimo tako, da povprašate po nasprotnem primeru: »Ali se je že kdaj zgodilo, da ...?«

Primeri izjav:

  • »Tebe nikoli ne skrbi, kako se jaz počutim.« »Ali se je že kdaj zgodilo, da me je skrbelo tvoje počutje?«
  • »Vsi politiki so lažnivci.« »Ali se lahko spomniš kakšnega, ki ni bil?«
  • »Vsi moški so nasilni.« »Ali si že srečala moškega, ki ni bil nasilen?«

Naklonski operator možnosti

V obnašanju obstajajo pravila, za katera velja prepričanje, da jih ne smemo in ne moremo prekršiti. Izjave kot ne morem ali ne smem so v lingvistiki znane kot naklonski operaterji. Značilno zanje je, da postavljajo meje za nepisana pravila.

Naklonske operaterje možnosti pojasnimo z vprašanjem: »Kaj bi se zgodilo, če bi ...? » ali »Kaj vam preprečuje, da ne?«

Primeri izjav:

  • »Ne morem tega storiti« »Kaj bi se zgodilo, če bi to lahko storil?«
  • »To snov se je nemogoče naučiti.« »Kaj ti preprečuje, da bi se jo naučil?«
  • »Ne morem mu povedati, kaj mislim.« »Kaj bi se zgodilo, če bi mu povedal?«

Naklonski operator nujnosti

Naklonski operaterji nujnosti se navezujejo na potrebo in jih prepoznamo po besednih zvezah, kot so naj bi, naj ne bi, moram, ne smem.

Naklonske operaterje nujnosti pojasnimo z vprašanjem: »Kaj bi se zgodilo, če bi/ne bi ...?«

Primeri izjav:

  • »Moral bi se učiti.« »Kaj bi se zgodilo, če se ne bi učil?«
  • »Moral bi točno priti na sestanek.« »Kaj bi se zgodilo, če bi zamudil na sestanek?«
  • »Vedno moram dati prednost drugim.« »Kaj bi se zgodilo, če tega ne bi storila?«

Metamodel jezika je učinkovit način zbiranja podatkov, pojasnjevanja pomenov in določanja meje v človeškem razmišljanju. Še posebno je pomemben v komunikaciji z osebo, ki ni zadovoljna, pomaga nam dobiti želeno stanje te osebe. Ta vprašanja posegajo v razmišljanje osebe in ji preusmerijo pozornost v drugo smer, kje lahko bolj pozitivno deluje, in mu s tem spremeni življenje.

Besedilo: Igor Gregorc

12. september 2017 Zanimivosti foto: Shutterstock
Jana

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Jana

Naročite se na revijo Jana:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Sensa

Letna naročnina (6 izvodov)

Cena s popustom: 19,15 €

REDNA CENA: 23,94 €

NAROČITE ZDAJ

Moje lepo stanovanje

6-mesečna naročnina (6 izvodov)

Cena s popustom: 15,25 €

REDNA CENA: 17,94 €

NAROČITE ZDAJ

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri